Ti tako imenovani kognitivni računalniški čipi bi lahko v prihodnosti privedli do razvoja naprav, ki bi posnemale zmožnosti možganov, kot so zaznavanje, delovanje in spoznanje.
"Ti čipi so naslednji pomemben korak v evoluciji računalnikov od kalkulatorjev do učečih se sistemov, ki zaznamuje začetek nove generacije računalnikov," je povedal vodja projekta v IBM Researchu Dharmendra Modha.

Računalniške aplikacije v prihodnosti bodo po njegovih besedah vedno bolj zahtevale funkcije, ki jih tradicionalne arhitekture sistemov ne bodo zmogle učinkovito zagotavljati.
Temu bodo kos kognitivni računalniki, za katere v IBM-u pravijo, da se bodo podobno kot človeški možgani učili na podlagi izkušenj, znali najti povezave, postavljati hipoteze ter si zapomniti rezultate.

IBM-u je doslej v projektu, poznanem pod imenom SyNAPSE (Systems of Neuromorphic Adaptive Plastic Scalable Electronics), z uporabo prototipnih čipov po lastnih navedbah uspelo izvesti nekaj preprostih aplikacij, kot so navigacija, prepoznava vzorcev in klasifikacija.

Umetna inteligenca zanima tudi vojsko
Projekt je poleg tega prejel 21 milijonov dolarjev novih sredstev ameriške agencije za napredne obrambne raziskave (DARPA). Ta vladna agencija je tako doslej za projekt prispevala že okrog 40 milijonov dolarjev, koliko je vanj doslej vložil IBM, pa ni znano.

Ob tem v IBM-u pojasnjujejo, da kognitivni računalniški čipi replicirajo biološke sinapse, nevrone in aksone človeških možganov z uporabo algoritmov ter silicijevih vezij.
Dolgoročni cilj podjetja je sestaviti sistem čipov z 10 milijardami nevronov in 100 bilijoni sinaps, ki pa bi porabil le en kilovat električne energije in zasedal manj kot dva litra prostornine.