Kako označiti oziroma vedeti, ali smo vrata zaklenili ali ne? Tase Lazovski je razvil izum, poimenovan mehanski spominski ključ – MMK 02, ki je umeščen v prijemalnem delu ključa. Foto:
Kako označiti oziroma vedeti, ali smo vrata zaklenili ali ne? Tase Lazovski je razvil izum, poimenovan mehanski spominski ključ – MMK 02, ki je umeščen v prijemalnem delu ključa. Foto:
Iskra
Zagotovo poznate tisti neprijeten, že kar boleč preskok iskre Foto: Mojca Dumančič
Najbolj enostavni rešitvi za razelektritev oseb sta tako imenovani "Green point" ploščica ... Foto: Mojca Dumančič
... in točka. Foto: Mojca Dumančič
Kako se izogniti občutku statične elektrike

Zagotovo poznate tisti neprijeten, že kar boleč preskok iskre, ko se dotaknete kovinskega predmeta. Naj bo to ob izstopu iz avtomobila, ko prižgete oziroma ugasnete računalnik, ali ko slečete plašč, ki vsebuje sintetična vlakna in ga obesite na kovinski obešalnik. Morda tudi že ob dotiku človeka, ki je naelektren s statično elektriko. Naelektritev je lahko tako močna, da iskra ob dotiku preskoči z vidnim in prasketajočim iskrenjem. Za druge je le občutek pekočega srbenja kože. Vsekakor pa je to neprijetna izkušnja, ki bi se ji večina rada izognila.

Z inovacijo Taseta Lazovskega, 64-letnega Novogoričana, ki je že mnogokrat presenetil z nadvse uporabnimi izumi, se pred tresenjem statične elektrike lahko učinkovito ubranite. Skupaj s kolegi je razvil tri naprave s skupnim imenom ATEMM. Za vse tri ima slovensko in evropsko patentno zaščito.

Zelena točka in ploščica
Najbolj enostavni rešitvi za razelektritev oseb sta ploščica in točka, tako imenovani "Green point". Inovator Tase Lazovski: "Primerni sta za namestitev na prevodne in ozemljene predmete oziroma površine - kot so kovinska vrata ali okna, kovinske ograje, okvirji vrat avtomobila, kovinska ohišja strojev in naprav, kovinska ohišja malih gospodinjskih aparatov, za pralne stroje, pomivalne stroje in še in še … Pomislite tudi na blagajničarke v trgovskih centrih, ki jih trese več stokrat v osem- ali deseturnem delovniku …" Zeleno ploščico ali točko postavite na mesto, ki se ga največkrat dotaknete in kjer vas vsakokrat neprijetno zatrese. Poskusite ... Uspešno se boste razelektrili le z dotikom na zeleno polje. Verjemite - preizkušeno!

H-ESD element in H-ESD žica
Še bolj izpopolnjena rešitev je H-ESD element, ki je primeren za posredno razelektritev preko prevodnega, neozemljenega predmeta oziroma površine. Takšne so na primer prevodne avtomobilske kljuke, zatem prevodni okvirji LSD/LED naprav, prevodna ustja sprejemnikov denarja (avtomati za pijače, menjalni avtomati, igralniški avtomati …), metlice za razelektritev večjih površin. Montaža je nadvse preprosta.

Tretja naprava iz skupine ATEMM za razelektritev statične elektrike pa je tako imenovan "žični sistem". Ta je uporaben za posredno razelektritev preko vgradnje v izdelke iz tkanin, kot so avtomobilske prevleke za sedeže, prevleke za kovinske stole, vzmetnice … Lazovski zatrjuje, da je vgradnja preprosta, predvsem pa učinkovita: "Z ATEMM žičnim sistemom omogočimo, da je oseba, ki vozi avtomobil in ima ta sistem v sedežni prevleki, stalno v odvodu. Tudi ko izstopi iz avtomobila, je manj naelektrena oziroma se razelektri."

Razelektritev je neboleča
"Če je preskok iskre zaradi statične elektrike skeleč oziroma boleč, je razelektritev popolnoma neboleča oziroma nečuteča. Izjemno pomembno pri našem izumu pa je, da ta razelektritev za telo ni nevarna," poudari Janez Sušnik, ki je trojico naprav razvil skupaj z Lazovskim. Sušnik je še razložil, da se problem statične elektrike pojavi, ko so določene vremenske razmere: vlažnost zraka mora biti majhna oziroma manj kot 40-odstotna, vreme mora biti vetrovno, v našem okolju pa morata biti tudi sintetika oziroma plastika. "Ob vseh teh pogojih se telo lahko naelektri tudi do 24 ali celo 35 tisoč voltov. Razelektritev do nekje 3 kilovoltov ni boleča, nad tri ali štiri kilovolte pa se že vidi iskra in slišati je prasketanje," je še povedal Sušnik.

Novost je v aplikaciji znanega materiala
"Ko smo iskali primeren material za razelektritev, smo prišli do zanimivega spoznanja. Odkrili smo namreč, da je okrog nas in v uporabi že vsaj dve desetletji, vendar v popolnoma drugačne namene. To je namreč polimer, ki pa smo ga seveda dopolnili in obdelali. Inovacija je prav v aplikaciji polimera. Pri tem so nam pomagali znanstveniki s Kemičnega inštituta v Ljubljani in s Fakultete za elektrotehniko," je razložil Lazovski.

Patentiranje ni poceni
Od izuma do patenta pa je dolga oziroma predvsem draga pot. "V pridobitev vseh patentnih listin – od slovenskega do evropskega patenta - smo vložili 90 tisoč evrov. Verjamemo, da je to vložek, ki se bo obrestoval. S temi patenti namreč lahko industriji in širši množici porabnikov verodostojno predstavimo in ponudimo tri izdelke, ki jih ta trenutek na vsem svetu ni," je ponosen Valter Reščič, ki v skupini skrbi predvsem za tržni prodor inovacije. In trud se obrestuje: "Povpraševanje je na vseh celinah. Zadnji klic za naše naprave smo imeli z Nove Zelandije. Dejstvo namreč je, da nas statična elektrika trese na vsej zemeljski obli," je še dodal Reščič.

Standardov glede statične elektrike ni
Statična elektrika je zdravju škodljiva, poudarjajo v zdravstveni stroki. Šoki zaradi tresenja ob razelektritvi so škodljivi za sklepe in mišice. Zaradi njih postanemo razdraženi, napeti, raztreseni … "Žal pa so širše in poglobljene raziskave o škodljivosti statične elektrike pri nas šele v začetni fazi. Prav tako nimata ne Slovenija, ne Evropska unija normativov glede statične elektrike – izjema so le delovna okolja, kjer so eksplozivne snovi. Zanimivo je, da jih je prejšnja država, rajnka Jugoslavija imela. Žal jih nismo povzeli po prejšnji ureditvi," je opozoril Reščič.

Inovacijska žilica ne da miru
Tase Lazovski ima na svojem življenjskem spisku še kar nekaj inovacij. Že leta 1993 je razvil injekcijsko iglo Vita s posebnim varovalom, ki je ščitilo pred nehotnim vbodom ob aplikaciji injekcije pri okuženem bolniku. Novosti je iskal tudi na področju telefonije – tako je razvil čip kartico za telefone v javnih govorilnicah (seveda še pred prodorom mobilne telefonije), čip kartice za parkirne avtomate in bančne kartice na čip. Razvil je plinski regulator, licenco je prodal Gorenju in tam je že stekla proizvodnja plinskih štedilnikov z njegovim "starterjem". Zanimiva je inovacija za "pozabljivce" - kako označiti oziroma vedeti, ali smo vrata zaklenili ali ne. Tase Lazovski je prav za te dvomljivce razvil izum, umeščen v prijemalnem delu ključa. Gre za mehanski spominski ključ – MMK 02. In še mnogo inovacij ima v rokavu, saj ima zdaj, ko se je upokojil, veliko več časa za razmišljanje, raziskovanje in izumljanje.

Toda kot pravi: "Sam ne bi uspel. Bistvo mojega inovacijskega prodora je v skupinskem delu, v strokovnjakih, ki me obkrožajo, in ki si med seboj zaupamo!"

Kako se izogniti občutku statične elektrike