Kot so poudarili, je boj proti e-zlorabam uspešen, če sodelujejo vsi v družbi. Osrednje predavanje na posvetu je imel strokovnjak za spletno varnost otrok iz Velike Britanije John Carr, ki je predstavil nove možnosti in grožnje pri prenosljivosti in vsesplošni razširjenosti medmrežja. V nekaterih razvitih državah ima svoje tablice desetina tri- ali štiriletnih otrok, je opozoril Carr.

Glede groženj in nevarnosti, povezanih z nenehno dostopnostjo medmrežja v življenju otrok in mladostnikov, je še posebej potrebno osveščanje, tega pa se je treba lotiti, kot je pozval Carr, na način, ki je blizu otrokom.

Pomemben je pristop
Kot je dejal, večina otrok medmrežje doživlja kot nekaj zabavnega in uporabnega, tam pa lahko doživijo tudi kaj neprijetnega. Takrat je pomembno, kako se bodo na to odzvali, ta odziv pa je zelo odvisen od družine oziroma bližnjih. Carr še svari, da je velika možnost, da bodo starši izgubili zaupanje otrok, če jim bodo rekli, da je splet le nevarno mesto.

V uvodnem nagovoru je ministrica za izobraževanje, znanost in šport Maja Makovec Brenčič opozorila, da posledice dejanj, ki se zgodijo na medmrežju, niso zgolj virtualne.

Po njenih besedah ministrstvo že več let podpira programe dejavnosti s področja varne rabe medmrežja. Kot je dodala v izjavi za javnost, je naloga ministrstva predvsem ozaveščanje in opolnomočenje učiteljev, otrok in staršev, da se pripravijo na vse nevarnosti. Zavedanja o teh nevarnosti je danes sicer več kot v preteklosti, je dejala ministrica, se pa včasih ne zavedamo vseh novih nevarnosti, ki nastajajo s hitrostjo razvoja tehnologije in širjenjem dostopnosti do spleta.

Sodelovati mora celotna družba
Tudi Dušan Zupančič iz Združenja za informatiko in telekomunikacije pri Gospodarski zbornici Slovenije meni, da premalo poznamo nevarnosti, ki pretijo otrokom na medmrežju. S porastom mobilnih naprav je nadzor še toliko težji, zato je še toliko bolj nujno, da pri zmanjševanju teh nevarnosti sodeluje celotna družba, je dejal.

Podobno meni tudi vodja centra za varnejši internet Vasja Vehovar. Kot je pojasnil, se je v desetletju marsikaj spremenilo, tehnologija postaja vse bolj izdelana, načini zlorabe so vse bolj zapleteni. Kot pogost problem je izpostavil predvsem vrstniška nadlegovanja. Po njegovih besedah na slovenskih strežnikih vsako leto najdejo dva do deset primerov nezakonite vsebine spolne zlorabe otrok.

V Sloveniji se bolj izsiljuje dečke
Anton Toni Klančnik s kriminalistične policije pa je pojasnil, da se prijave spolnega izkoriščanja otrok na spletu odražajo v različnih trendih. Pogosto se na spletu pojavijo uporabniki z lažnimi identitetami, ki zavedejo in nato izsiljujejo posameznike. Kot je dejal, trendi v ZDA kažejo, da je več prijav izsiljevanja deklic, v Sloveniji pa je več dečkov.