Mednarodna vesoljska postaja (ISS) bo prva točka tega vesoljskega medmrežja, piše portal IFLScience. Vendar bo zasnova delovanja tega omrežja precej drugačna kot na Zemlji. Pri povezavah na našem planetu smo se nekako navadili, da so vedno "vklopljene" oz. so nenehno delujoče z majhnimi zakasnitvami. Če ta dva pogoja nista izpolnjena, povezave delujejo slabo ali pa sploh ne.

Razmere v vesolju pa so prav takšne narave – nestanovitnost povezav ter velika zakasnitev kot posledica velikih razdalj (ne pozabite, celo z najvišjo mogočo hitrostjo bi potrebovali osem minut, da pridete do Sonca, zaradi svojih orbit pa planeti niso vedno v ravni vrsti, ko bi bil prenos informacij lahko najhitrejši). Zato morajo biti posamezne točke v mreži zmožne shraniti informacije, dokler jih lahko znova varno pošljejo naprej.

Tu pa pride v igro tehnologija, imenovana DTN (Disruption Tolerant Networking – mreženje, odporno proti motnjam, op. p.), ki je sicer stara že več kot 10 let, a je šele zdaj prišla do točke za bolj praktično uporabo. Omogoča storitve, podobne tistim, ki jih nudita omrežna protokola TCP in IP, poleg tega pa omogoča tudi varnost prenosa informacij, zanesljivost …, zaradi česar bo mogoče pošiljati tekstovna sporočila tudi v vesolje ter pretakati avdio- in videovsebine (te bi sicer delovale bolj po principu "na zahtevo").

Nazaj k ISS-ju. Ta bi postal, kot že rečeno, prva točka novega medplanetarnega medmrežja in obenem še usmerjevalnik, ki bo pošiljal podatke točkam globlje v vesolju. Da pa bi celotna zadeva lahko preživela na dolgi rok, bo morala biti usklajena z mrežami na Zemlji, zato je Nasin DTN povsem odprtokoden, dostop do njega že imajo univerze, zasebna podjetja, inštituti …, pri njegovem razvoju pa so sodelovali tudi z mednarodnimi telesi za standardizacijo.