Evropska organizacija za jedrske raziskave Cern blizu Ženeve je ob 9. uri zagnala najzmogljivejši in največji do zdajj zgrajeni pospeševalnik delcev. Po 27-kilometrskem predoru velikega hadronskega trkalnika (LHC - Large Hadron Collider) so že poleteli prvi protoni, kar je del prvih poskusov njegovega delovanja.

Veliki hadronski trkalnik je sicer najmočnejši pospeševalnik delcev in tudi največja raziskovalna naprava, kar jih je bilo kdaj zgrajenih. Pospeševalnik lahko proizvaja sedemkrat močnejše curke kot vsaka prejšnja naprava in celo 30-krat močnejše, ko bo dosegel polno moč čez približno 30 let.

Trk delcev skoraj s svetlobno hitrostjo
Z 9.300 magneti pri temperaturi -271,25 stopinje Celzija bo namreč dva curka protonov pospešil v nasprotnih smereh po obodu 27-kilometrskega prstana. Na določeni točki bosta curka trčila s hitrostjo skoraj enako svetlobni, s čimer bodo poustvarjene razmere, ki naj bi vladale v vesolju le nekaj trenutkov po velikem poku. Pospeševalnik temelji na tehnologiji, ki pred 30 leti ni niti obstajala. Na neki način je zato pospeševalnik sam svoj prototip.

Omogočil bo torej meritve v povsem neraziskanem energijskem območju, kar bo prineslo bistven napredek pri razumevanju osnovnih delcev. Med drugim se obeta tudi dokaz Higgsovega bozona, skrivnostnega delca, ki naj bi bil odgovoren zato, da ima snov maso. Prav tega in druge najmanjše gradnike atomov bo pri trkih zaznavalo šest detektorjev. Podatke bo obdelovala mreža računalnikov pa vsem svetu, z odkritji pa naj bi pojasnili miniaturni svet atomov in prostranost vesolja.

Gre pa tudi za eno najdražjih naprav na svetu, saj je pospeševalnik vreden okoli 6 milijard evrov, pri njegovi gradnji pa so sodelovale države in inštituti z vsega sveta. Pri projektu namreč že 14 let dela 10.000 raziskovalcev iz 85 držav, med njimi so tudi slovenski znanstveniki, ki so vključeni tako v razvoj kot tudi v obdelavo velikih količin podatkov. Pomemben del detektorja Atlas je tako sestavila ekipa Inštituta Jožefa Stefana po vodstvom dr. Marka Mikuža, pri projektu pa sodeluje tudi ljubljanska Fakulteta za matematiko in fiziko.

Odveč strah pred črnimi luknjami
Nekateri skeptiki se bojijo, da bi lahko pri poskusih v pospeševalniku nastale črne luknje, ki bi po njihovem mnenju lahko ogrozile planet. A takšni scenariji spadajo po mnenju znanstvenikov v področje fantstike in ne znanosti. Izračun Stephena Hawkinga je namreč pokazal, da miniaturne črne luknje nastajajo, a takoj za tem tudi izginejo.

Cern je sicer leta 1954 ustanovilo 12 evropskih držav, med njimi tudi Jugoslavija, danes pa je vanj vključenih 20 uradnih in več deset pridruženih članic, med njimi tudi Slovenija. Tudi svetovni splet (World wide web - www) na podlagi hiperteksta se je začel v Cernu kot projekt ENQUIRE leta 1989, leta 1993 pa so priporočili, da naj bo splet zastonj za vsakogar.

Pospeševalnik so zagnali ob 9. uri, za 21. oktober pa so načrtovani tudi prvi trki.

Predstavitev raziskovalnega centra Cern:

Animacija delovanja:

Uspešna sinhronizacija LHC-pospeševalnika:

Kontrolni center v Cernu: