Evropski patentni urad in Evropska komisija sta v Madridu podelila nagrade najboljšim evropskim izumiteljem leta 2010. Najbolj je navdušil Nemec Krätschmer, ki je odprl povsem novo področje raziskav v fiziki.

Izumil je namreč postopek za izdelavo fulerena, nove oblike ogljikove molekule, in s tem postavil temelje za oblikovanje cele vrste novih materialov. Zaradi toplotne stabilnosti ter polprevodnih in superprevodnih lastnosti se danes fulereni uporabljajo v inovativnih mazivih, gorivih in superprevodnikih, pravijo na Uradu za intelektualno lastnino.

Nagrado v kategoriji mala in srednja podjetja/raziskovalna dejavnost sta dobila še dva Nemca, Jürgen Pfitzer in Helmut Nägele, ki sta izumila tekoči les arboform. Ta predstavlja izjemen dosežek v trajnostni uporabi obnovljivih virov. Uporablja se predvsem v avtomobilski industriji ter pri izdelavi pohištva, igrač in ur.

Albert Markendorf iz Švice in Raimund Loser iz Nemčije sta v kategoriji industrija prejela nagrado za revolucionarni tridimenzionalni čitalni in merilni sistem. Njun prenosni laserski čitalec ne meri le razdalj, ampak lahko določi tudi kot odboja laserskega žarka. To tehniko danes že uporabljajo avtomobilska industrija, železniška podjetja in izdelovalci letal za kakovostnejši nadzor.

Čeprav nagrado podarjata evropski instituciji, pa to ne pomeni, da so neevropski državljani spregledani - obstaja namreč tudi kategorija neevropskih držav, v kateri sta slavila Sanjai Kohli in Steven Chen iz ZDA. Nagrado sta dobila za komercializacijo sistemov GPS. Razvila sta namreč močne in poceni čipe, ki so omogočili učinkovito izrabo satelitskih signalov. Njun izum je sprožil eksplozivno rast trga naprav globalnega sistema pozicioniranja in ustvaril temelje za njihovo komercialno uporabo v avtomobilski, letalski in ladjarski industriji ter pri prenosnih telefonih.

Ben Wiens in Danny Epps, Kanadčana, sta prav tako v kategoriji neevropske države prejela nagrado za razvoj elektrokemičnih gorivnih celic, ki so zdaj uspešna tržna alternativa fosilnim gorivom in predstavljajo korak naprej v prizadevanjih za bolj zeleno energijo. Avtobusi na gorivne celice, ki jih poganja vodik, zdaj vozijo že v 15 mestih sveta, gorivne celice pa so nepogrešljive tudi kot zasilni vir energije telekomunikacijskih sistemov v Kanadi, EU-ju in Indiji.