Ekipa znanstvenikov z univerze Monash je v svoji raziskavi na 176 ljudeh ugotovila, da imajo ljudje z močno t. i. afektivno empatijo (to so ljudje, ki imajo močan čustveni odziv na to, kar bi drugi ljudje lahko čutili ali mislili) v določenih delih možganov gostejšo sivo tvarino kot ljudje, ki so bolj kognitivno empatični oz. ki se na čustvena stanja drugih odzivajo racionalneje, poroča portal IFL Science.

To po besedah raziskovalcev pomeni, da je empatija sestavljena iz več komponent in da sta afektivna in kognitivna empatija znotraj možganske strukture tudi prostorsko različno umeščeni. Poleg tega bi to odkritje lahko nudilo dodaten dokaz, da empatijo predstavljajo različne strukture in populacije možganskih celic.
Odkritje, da bi za različnimi vrstami empatije lahko stali tudi različni fizični sestavi, ob tem odpira vprašanje, ali spremembe teh predelov vplivajo na to, kako ljudje dojemajo čustva drugih in ali bi npr. njihove poškodbe ali pa neuporaba povzročile izgubo empatije.