Pred 717 milijoni let je bila Zemlja od pola do pola ukleščena v ledeni oklep, kar se pred tem in tudi pozneje še ni zgodilo. Raziskovalci s Harvarda imajo o tem novo teorijo, poroča Science Daily. Sočasno s poledenitvijo je prišlo tudi do obsežnega niza vulkanskih izbruhov na območju od današnje Aljaske do Grenlandije.

Profesorja Francis Macdonald in Robin Wordsworth sta se najprej vprašala, ali bi aerosoli iz vulkanskih izbruhov sploh lahko povzročili svetovno ohlajanje. Odgovor je, da bi lahko, a pod določenimi pogoji. Geološke raziskave so namreč pokazale, da so izbruhi potovali skozi z žveplom bogate usedline, ki bi bile v ozračje potisnjene kot žveplov dioksid. Ta v zgornjih plasteh atmosfere deluje kot izredno dober ščit pred sončevim sevanjem, zlasti če pride mimo pasu, ki se imenuje tropopavza. Ta ločuje troposfero in stratosfero. Če pride do te višine, se njegova obstojnost v ozračju poveča z enega tedna na eno leto. Tropopavza je toliko nižja, kolikor hladnejši je planet.

"V obdobjih Zemljine zgodovine, ko so prevladovale hladne razmere, je Zemlja postala edinstveno ranljiva za tovrstne vulkanske motnje podnebja," pojasnjuje Wordsworth.

Popoln niz dogodkov
Pomembno je tudi, kje se ti izbruhi zgodijo. Pred 717 milijoni let je bilo namreč omejeno območje blizu ekvatorja, kjer Zemlja prejme največ sevanja in z njim toplote. Plin, ki odbija svetlobo, je torej vstopil v pravo višino atmosfere na pravem mestu, a to ni bilo dovolj. En sam vulkan ne bi bil dovolj za spremembe podnebja, vendar so se izbruhi dogajali na več kot 2.000 kilometrov dolgem območju. Simulacije so ob tem pokazale, da bi 10-letno nenehno bruhanje vulkanov lahko v ozračje sprostilo zadostne količine aerosolov za spremembo svetovnega podnebja.

"Ohlajanje zaradi aerosolov nujno ne shladi celotnega planeta, led mora samo potisniti do kritične zemljepisne širine, nato pa led stori svoje," pojasni Macdonald. Z večanjem ledene ploskve se je namreč v vesolje odbilo čedalje več sončne svetlobe, in ko enkrat doseže današnjo Kalifornijo, je pozitivna zanka vzpostavljena.

Razumevanje dogodkov v preteklosti, kot je velika poledenitev Zemlje, nam lahko da nove vpoglede v to, kako bi se dogodki lahko razvijali v prihodnosti zaradi človeškega vpliva na podnebje, pa tudi v to, kako se je podnebje spreminjalo na drugih planetih.