Anže Slosar se ukvarja s kartiranjem vesolja in za novo tehniko kartiranja je prejel nagrado ameriškega ministrstva za energijo Early Career Award in 2,5 milijona dolarjev za raziskovanje. Doma je iz Kopra, na študij pa se je odpravil v Cambridge, kjer je tudi doktoriral, zdaj pa dela v Brookhavenskem nacionalnem laboratoriju v Uptonu.

"Vesolje kartiramo za to, ker iz statističnih lastnosti dobljenih map lahko razumemo, kako je vesolje nastalo, iz česa je sestavljeno," je pojasnil v MMC-jevi spletni klepetalnici. Zaradi izjemne velikosti namreč vesolje proučujemo predvsem z opazovanjem, merjenjem, prepotovali pa smo zelo majhen del.

"Če bi potovali s hitrostjo navadnega airbusa, bi do prve zvezde potrebovali 40.000 let, do centra galaksije pa več, kot je starost vesolja. Svetloba gre hitreje, ampak še zmerom je do prve zvede nekaj svetobnih let. In vesolje je napolnjeno z galaksijami, od katerih ima vsaka 100.000 miljonov zvezd," pravi.

Za selitev je enostavneje narediti umetni planet
Prav zaradi širine vesolja je prepričan, da v njem nismo sami in da torej še obstajajo druga inteligentna bitja. A z njimi po njegovem mnenju ne bomo verjetno nikoli komunicirali. Se pa vesoljske agencije trudijo, da bi našle dokaze o življenju zunaj Zemlje. "Kako pogosto je življenje v vesolju, je dejansko še neodgovorjeno vprašanje."

Do takšnih 'živih' planetov sicer človek nikoli ne bo prišel, ker so predaleč. Za selitev bi bilo tako "enostavneje narediti umeten planet v našem osončju".