Podatki se selijo v spletne oblake
Od prihoda pametnih mobilnih naprav smo vsi nenehno na spletu. Prenosni telefoni, tablice ali računalniki, ki bi ne bili na spletu, sploh niso več del našega predstavnega sveta. "S tem se tudi vse storitve in podatki selijo v spletne oblake, to pa pomeni na strežnike ponudnika. To v praksi pomeni centralizacijo podatkov, ki ji ni enake v vsej zgodovini. Obenem nas ponudniki z razvejeno ponudbo storitev povsem zaklenejo v svoj oblak," izpostavlja Gorazd Božič, vodja SI-Certa, slovenskega odzivnega centra za omrežne incidente. Gre za neke vrste monopolizacijo storitev, ki uporabnikom, ki želijo biti del informacijske družbe, ne daje prav veliko možnosti za izbiro.

Število neskončnih možnosti je tri
V svetu pametnih mobilnih naprav lahko izbirate med samo tremi možnostmi, Androidom, Applom in Microsoftom. "Razlike med njimi so minimalne, ker vsi uporabljajo enak poslovni model, imajo enake želje in potrebe in ne glede na to, koga izbereš, si enako zaklenjen, enako nadzorovan, enako prepustiš vse podatke njihovim strežnikom. To je nujna cena, ki jo moraš ta hip kot uporabnik plačati, če želiš biti deležen večjega dela pridobitev informacijske družbe," pravi medijski publicist in kolumnist Sobotne priloge Dela Lenart J. Kučić.

Kdo danes nadzoruje svetovni splet?
Med vedenjem velikih spletnih podjetij ali denimo ameriške varnostne službe NSA obstajajo jasne podobnosti. Vse zanima podatkovno rudarjenje, torej iz velike količine podatkov izluščiti uporabne značilnosti. Razlikujejo se le nameni. Google in druga spletna podjetja zanima predvsem večanje dobička, NSA pa ima kot tajna služba svoje cilje. Uporabniki smo večinoma postranska škoda. Vendar pa vsaj za zdaj ne obstaja le ena entiteta, ki bi nadzirala celoten splet.

Visokotehnološki kavboji
Sodobna visokotehnološka podjetja pravzaprav delujejo po kavbojskem principu, izpostavlja Lenart J. Kučić. Najprej zavzamejo ozemlje, ki jih zanima, se lotijo dejavnosti, ki bi bila lahko dobičkonosna, šele potem pa se začnejo pogovori, ali je takšno početje pravilno ali ne in v kakšnih (zakonskih) okvirih naj bi potekalo. Od nove prakse do uveljavljanja primernega izvajanja te prakse po navadi mine kar nekaj časa in mimogrede postane določeno ravnanje na spletu, ki bi bilo zunaj njega sporno ali celo kaznivo, že samoumevno. Tu imajo močan vpliv lobiji, saj nadzornikom in zakonodajalcem preprosto mečejo pesek v oči, ko trdijo, da je že zaradi določene tehnične podrobnosti vse drugače in zato na novem mediju ne velja več zakonodaja, ki je veljala na starem. Pa čeprav poleg njihove prepričljivosti ni med kabelsko in internetno televizijo denimo prav nobene razlike.

Odpor analizirane družbe
Vsi totalitarizmi, ideje vodenja države temeljijo na predpostavki, da bo mogoče z velikimi količinami podatkov in z uporabo velikih algoritmov zmanjšati nepredvidljivost. Vsi oblastniki ali gospodarstveniki si prizadevajo, da bi čim bolj zmanjšali tveganja, predvideli, kaj se bo zgodilo, da bi torej zmanjšali število neznank v sistemu. Toda analize modelov kažejo, da se vzorec nemudoma spremeni, takoj ko ga odkriješ. Človeška družba se resda vedno ravna po določenih vzorcih, toda ko analize podatkov razkrijejo določen družbeni vzorec obnašanja in se ljudje tega zavedo, se začnejo tako ali drugače upirati, njihovo vedenje pa se s tem spremeni.

Varovanje podatkov še vedno škripa
Za ravnanje na spletu veljajo v osnovi enaka pravila kot za obnašanje v resničnem svetu. Navaden uporabnik lahko z uporabo zdrave pameti precej varno pluje po svetovnem spletu. Mnogo večja težava je ravnanje institucij, tudi pri nas, ki imajo opraviti z občutljivi podatki in bi zato morale skrbno paziti na varnost, a so pogosto enako nepremišljene in nevedne kot navadni uporabniki. Preprosto se zanašajo, da se bo vse dobro izteklo, strokovnjaki za računalniško varnost pa so za racionalizacijo prepogosto odvečni strošek.