V poskusu so kitajski raziskovalci pod vodstvom Džundžijuja Hvanga z univerze v Gvangdžuju poskušali doseči spremembo gena, ki je odgovoren za beta talasemijo, potencialno usodno krvno okvaro, piše Scientific American.

Pri svojem delu so uporabili 86 zarodkov, ustvarjenih iz jajčec, oplojenih z dvema semenčicama. Takšni zarodki se sicer nikoli ne razvijejo do končne stopnje, a vseeno doživijo iste zgodnje faze razvoja. Cilj raziskovalcev pa je bil doseči, da bi se spremenjeni gen zapisal v vse na novo nastale celice.

Od 71 preživelih zarodkov so jih nato 54 genetsko testirali, a le v peščici primerov se je gen tudi uspešno zapisal naprej v druge celice. "Če bi želeli to početi v običajnih zarodkih, bi morali biti rezultati blizu 100 odstotkom. Zato smo poskuse ustavili, saj je metoda še premalo zrela," je pojasnil Džundžiju. Poleg tega so odkrili presenetljivo veliko nepredvidenih mutacij, kar je tudi eden od glavnih pomislekov poseganja v gene človeških zarodkov.

"Ta študija je mejnik in hkrati jasno opozorilo vsem, ki menijo, da je tehnologija že nared za izbris dednih bolezni," je ob izsledkih raziskave opozoril harvardski biolog George Daley. Etični vidik raziskave je bil tudi razlog, da so objavo študije zavrnili v dveh največjih naravoslovnih zbornikih Nature in Science.