1. Nasina notranja revizija: Artemis III bi lahko zamujal zaradi Starshipa

Nasino interno poročilo pravi, da bo Artemis III verjetno zamujal še za dodatno leto in pol. Odprava je trenutno predvidena septembra 2026, zamaknjena pa naj bi bila na februar 2028.

Natančneje: obstaja 70-odstotna možnost, da bo februarja 2028 lunarni pristajalnik pripravljen; ali še nekoliko drugače, obstaja tretjinska možnost, da Starship tudi takrat ne bo pripravljen.

Nasa sicer uradno vztraja pri letu 2026.

Pristajalnik je prilagojeni SpaceX-ov Starship oziroma HLS (Human Landing System).

Artemis III je načrtovana odprava, v okviru katere se bodo ljudje prvič po petih desetletjih vrnili na Luno. Je del širšega programa Artemis, ki že poteka. Odprava Artemis I je poslala prazno vesoljsko ladjo okoli Lune in nazaj, dvojka je predvidena za prihodnje leto in bo poslala ljudi okoli Meseca. Po trojki sledijo vse kompleksnejše odprave, ki bodo postavljale vesoljsko postajo v orbiti okoli Lune, na tleh postojanko in se učile živeti s tamkajšnjimi surovinami.

Poudariti je treba, da se Nasino poročilo osredinja izključno na pristajalnik in ne obravnava drugih elementov programa: vesoljske ladje Orion, rakete SLS, skafandrov ... Tudi ti nekoliko zavirajo program. Orion se spoprijema z dvomljivim toplotnim ščitom, ki se je na prejšnji misiji (Artemis I) čezmerno in neenakomerno obrabil. SLS mora skozi nadgradnjo, ki tudi zamuja. Še najtežavnejši pa je razvoj skafandrov, saj je Nasa nad njimi obupala in jih nato prepustila zasebnemu podjetju Axiom Space. Vprašanje, ali bodo pripravljeni do septembra 2026.

Prvi mož SpaceX-a Elon Musk je pred časom zagotovil, da Artemis zagotovo ne bo zamujal zaradi Starshipa.

Pomočnica administratorja Nase Cathy Koerner je sicer prejšnji mesec ocenila, da Starship lepo napreduje, a da se vseeno spoprijema s številnimi tehničnimi izzivi. Kot ključnega je poudarila pretakanje ohlajenega goriva v vesolju. To naj bi preizkusili na začetku prihodnjega leta.

HLS namreč ne bo šel neposredno proti Luni. Izstreljen bo v nizkozemeljsko tirnico, nakar bo do njega prišlo še precej drugih Starshipov, ki mu bodo dotočili gorivo, da ga bo imel dovolj za pot do Lune, pristanek, vzlet in vrnitev v orbito okoli Lune. Ocene, koliko tankerjev bo potrebnih, so različne, od šest do celo 16.

Sorodna novica Težave v programu Artemis: Nasa naj bi razmišljala o prestavitvi vrnitve človeka na Mesec

Ne le, da bo SpaceX moral dokazati, da lahko pretaka in ohranja ohlajeno gorivo v vesolju navkljub odvrevanju. Predvsem bo moral pokazati nekaj, česar do zdaj nismo videli: izstrelitve od osmih do 16 ogromnih, supertežkih nosilnih raket v kratkem času, domnevno v 14 dneh. To bo ogromen logistični zalogaj.

Nasa za vsak primer pripravlja alternativni profil odprave Artemis III, podoben misiji Apollo 9.; torej izstrelitev Oriona in HLS-ja v nizkozemeljsko tirnico ter testiranje manevrov. Uradno pa vztraja pri vrnitvi človeka na Luno na Artemisu III septembra 2026.

Sorodna novica Starship vstal od mrtvih, Super Heavy "pristal" na vodni gladini

Kitajci so pred kratkim še enkrat izrazili prepričanje, da bodo poslali tajkonavta na Luno še to desetletje, torej do leta 2029. Nasa v tej tekmi nima več prav veliko manevrskega prostora.

Kmalu naslednji polet Starshipa

SpaceX je sicer pred kratkim opravil četrti testni polet rakete Starship. Napredek je bil ogromen; tako stopnja Super Heavy kot Starship sta svoje delo opravila in "pristala" na vodni gladini. Večjo težavo so imeli le s toplotnim ščitom Starshipa, ki je odpovedal pri zakrilcih, eno izmed njih je skoraj razpadlo. Naslednji polet bi teoretično lahko bil že ta mesec, na njem pa bodo verjetno poslali Super Heavy nazaj proti Boca Chici, kjer ga bodo ujeli z velikimi mehanskimi rokami. Tudi to bo izjemen dogodek, vreden spremljanja.

Video: SpaceX namiguje na ulov Super Heavyja v napovedniku

Nasa ima v ognju še en lunarni pristajalnik, Blue Originov Blue Moon, ki bo predvidoma pripravljen leta 2029 (poglavje 2).

2. Dan D za Ariane 6

V torek bo prvič izstreljena nova evropska raketa Ariane 6. Izstrelitveno okno bo odprto od 20.00 do polnoči po našem času. Izstrelitev bo potekala iz Kourouja v Francoski Gvajani. Polet bo trajal 2 uri in 40 minut. Načrt poleta je na voljo tukaj, tu pa podrobnosti o tovoru.

Ariane 6 je dvostopenjska raketa na vodik z dvema potisnikoma na trdo gorivo; ta sta zasnovana na prvi stopnji rakete Vega-C. V nizkozemeljsko tirnico lahko ponese 10,3 tone tovora, v prehodno geostacionarno tirnico pa 11,5 tone. V nadgrajeni različici s štirimi stranskimi potisniki se bo zmogljivost skoraj podvojila.

Prenos bo na voljo tukaj:

Ariane 6 je bila zasnovana leta 2014 kot odgovor na cenejši SpaceX-ov Falcon 9. Esa in Arianespace sta želela prepoloviti ceno: Ariane 5 je namreč stala med 150 in 200 milijoni evrov na polet. Za zdaj dobro kaže; zakupljenih je že več kot 40 raket. Polovico jih je naročil Bezosov Amazon za svoj projekt Kuiper, ki bo konkurenca SpaceX-ovemu Starlinku. Zagotovljeno ima tudi podporo evropskih institucij, kljub manjšemu incidentu prejšnji teden, ko je evropski Eutmetsat preklopil z Ariane 6 na Falcon 9, v precejšnje nezadovoljstvo Ese in Arianespacea.

3. H3 uspešno skozi tretji polet

Prvi polet rakete je vedno tvegan. To dokazuje tudi naslednja protagonistka, japonska raketa H3.; njen krst marca lani se je končal eksplozivno (poglavje 5).

Zdaj se je že vrnila v varne vode. Drugi polet februarja letos je bil uspešen, in tudi tretji, ki je potekal prejšnjo nedeljo, je Japonce pomiril. Kot vedno je potekal s Tanegašime. H3 je zanesljivo poskrbel za radarski satelit DAICHI-4. Več tukaj.

Tudi H3 je bil zasnovan kot odgovor na Falcon 9. Predhodnica H2A je stala slabih 90 milijonov evrov, s trojko pa naj bi račun zmanjšali na slabih 50 milijonov evrov.

H3 je 63 metrov visoka in 5,3 metra široka dvostopenjska raketa z od nič do štirimi stranskimi potisniki na trdo gorivo.​

4. Ko se statični test prelevi v "dinamičnega"

Sorodna novica Raketa po nesreči med preizkusom padla na območje mesta Gongji v osrednji Kitajski

Kitajska raketa Tjanlong-3 (Tianlong-3) je v nedeljo poskrbela za izjemno redek prizor. Ušla je v nebo.

Podjetje Space Pioneer je načrtovalo t. i. statični preizkus, ko prižgana raketa ostane pritrjena na ploščad.

Raketo pa so očitno slabo pritrdili, zato se je dvignila in letela približno 50 sekund, nakar je treščila v bližnje hribe. Dogodek so posneli tamkajšnji prebivalci in ga objavili na digitalnih družbenih omrežjih (pripetka desno).

Dogodek se je relativno dobro končal, mrtvih po poročanju kitajskih medijev ni bilo. Lahko bi jih bilo veliko. Sodeč po posnetku, je namreč kmalu po vzletu odpovedalo nekaj motorjev, raketa je izgubila moč in ni letela daleč, le 1,5 kilometra stran. Če bi nadaljevala polet, bi potencialno lahko padla na bližnja naselja. Glede na velikost eksplozije je imela še ogromno goriva.

Tjanlong-3 lahko opredelimo kot kitajsko kopijo Falcona 9. V nizkozemeljsko tirnico bo odtovarjal do 17 ton. Prva stopnja bo večkrat uporabna, usmerjala se bo z zakrilci, pristajala s pristajalnimi nogami, gnalo jo bo devet motorjev na kerozin.

Space Pioneer je lani s Tjanlongom-2 postal prvo kitajsko podjetje, ki je z raketo na tekoče gorivo doseglo orbito (poglavje 3).

5. NOTICE:

6. Evropski del misije Mars Sample Return lepo napreduje

Evropska vesoljska agencija je odobrila načrt sonde Earth Return Orbiter (ERO). Sledijo izdelava, integracija in obsežno testiranje. Evropski del misije Mars Sample Return (MSR) torej lepo napreduje, medtem ko se na ameriški strani spoprijemajo z velikimi težavami.

MSR je kompleksen projekt, ki namerava prvič v zgodovini pridobiti in dostaviti neokrnjen vzorec Marsa na Zemljo, sestavljen pa je iz številnih sond in izstrelitev.

Projekt je bil uradno odobren septembra 2022, a je hitro iztiril. Na ameriški strani so stroški tako hitro naraščali, da sta vladajoča politika in Nasa potegnili ročno zavoro. Načrt, ki bi stal kar 11 milijard dolarjev, vzorce pa bi dostavil šele leta 2040, je nesprejemljiv, je pred meseci oznanil prvi mož Nase in objavil širok poziv vsem Nasinim centrom ter gospodarstvu, naj pripravijo inovativne predloge, ki bodo omogočili hitrejšo, bolj preprosto, predvsem pa radikalno cenejšo izvedbo. Arhitektura programa se bo torej temeljito spremenila.

Kaj pa evropska stran? En element je že bil črtan. Evropa bi morala zagotoviti manjše vozilce, ki bi pobralo vsebnike z vzorci in jih dostavilo do rakete, ki bi vsebnike ponesla v nebo. Tega roverja ni več; Nasa je namreč ocenila, da lahko vzorce dostavi kar rover Perseverance, saj je dovolj vzdržljiv in dolgoživ.

ERO bo podrl dva rekorda

Drugi element ostaja in napreduje. To je Earth Return Orbiter (ERO), ki bo prevzel vzorce v orbiti Marsa in odletel proti Zemlji. Esa, Nasa in podjetja so skupaj ocenili, da je načrt sonde dober in da se izdelava lahko začne. Sodelujejo podjetja iz 11 evropskih držav.

Načrt je obenem dovolj prilagodljiv, da se lahko vklopi tudi v drugačne arhitekture programa, navajajo na Esi. "Potrdili smo, da lahko ERO izpolni svojo nalogo in še marsikaj več."

Naloga je zahtevna. ERO bo moral v orbiti okoli Marsa najti kroglo, veliko kot košarkarska žoga, se ji približati in jo ujeti. Nato jo bo moral dati v kapsulo, to pa zapečatiti. Če bi se kar koli zataknilo, bi šla celotna misija po zlu.

ERO bo podrl dva rekorda. Postal bo največja medplanetarna sonda. Skupaj s paneli sončnih celic bo meril 38 krat 7,5 metra. Za primerjavo: Nasina sonda Juno, ki deluje v Jupitrovem sistemu, meri 20,1 krat 4,6 metra. Hkrati bo ERO prva sonda, ki se bo približala nekemu predmetu v orbiti okoli drugega planeta, in ga tudi ujela.

Stari program, če novega še nimamo

Program MRS deloma že poteka. Njegov prvi element je Nasin rover Perseverance, ki vrta vzorce in jih pečati v vsebnike. Drugi element bo pristajalnik Mars Retrieval Lander. Perseverance se bo pripeljal do njega in mu predal vzorce. V primeru okvare roverja naj bi bila v rezervi dva manjša letalnika, podobna letalniku Ingenuity. Vzorce bodo naložili v manjšo raketo, ki jih bo odnesla v Marsovo nebo. Tam bo čakal Earth Return Orbiter, ulovil kroglo z dragocenim tovorom in jo odnesel proti Zemlji.

Usoda projekta visi na nitki, a ta nitka je iz močnega materiala, imenovanega Kitajska. Azijska velesila namreč načrtuje podobno robotsko odpravo, a precej bolj preprosto in predvidoma hitrejšo. Tjanven-3 bo izstreljen predvidoma že leta 2030. V tem primeru bodo Kitajci poželi slavo.

Video: Ponazoritev starega načrta

Čemu se sploh pehamo za tujim kamenjem

Zakaj pa si tako želijo prahu in kamenja s sosednjega planeta? Trije razlogi. Prvi je raziskovalni. Tako kot smo se ljudje skozi zgodovino selili po celinah, plezali na gore in se potapljali v morja, tako želimo odkrivati tudi sosednji planet. Drugi je politični. Prvi neokrnjen* vzorec sosednjega planeta bo zapisan v zgodovinske knjige, država pa bo požela občudovanje tako doma kot v tujini. Tretji pa je znanstveni. Mars želimo preučiti in ugotoviti, ali so tam kdaj vladale življenju primerne razmere ali pa je življenje nemara tam celo bilo. To sicer že dolgo počnemo, na Mars in v njegovo orbito pošiljamo robote, ki so opremljeni z znanstvenimi instrumenti. A ti niso primerljivi z zmogljivostmi tuzemskih laboratorijev. Zato si znanstvena skupnost že dolgo, dolgo želi vzorca Marsa. Nasa in Esa si pravzaprav za to prizadevata že od začetka tisočletja (primer iz leta 2003), a je njune napore vedno podrlo – pomanjkanje denarja.

^{*Marsovski material na Zemlji že imamo, in sicer več meteoritov. A niso neokrnjeni: potovali so po Osončju, padli skozi zemeljsko ozračje in bili kontaminirani z zemeljsko snovjo.}

7. FOTO: Ognjemet okoli nastajajoče zvezde

Vesoljski teleskop James Webb je posnel molekularni oblak L1527, ki je 460 svetlobnih let stran v ozvezdju Bika. Modra področja so sestavljena iz policikličnih aromatskih ogljikovodikov, ki so na Zemlji znani predvsem kot povzročitelji raka, rdeča pa so polna vročih plinov in prahu v okolici protozvezde, ta pa je v središču. Podrobneje tukaj.

Molekularni oblak je oblak plina v medzvezdnem prostoru, ki ga pretežno sestavljajo molekule, ne ioni.

8. FOTO: Vihra snovi in energije

Hubblova ekipa je ta teden izpostavila fotografijo spiralne galaksije NGC 4951, oddaljene 49 milijonov svetlobnih let. NGC 4951 je Seyfertova galaksija, torej ima aktivno galaktično jedro. Podrobneje tukaj.

NA VIDIKU:

Ponedeljek, 8. julij – Falcon 9 – Türksat 6A
Torek, 9. julij – Falcon 9 – Starlink
Torek, 9. julij – Ariane 6 – prva izstrelitev
Sreda, 10. julij – Falcon 9 – Transporter-11