Kitajski premier Li Kečjang je izstrelitev spremljal iz vesoljskega centra v Pekingu, kitajski predsednik Ši Džinping pa je v čestitki zapisal, da je vesoljska postaja glavni korak "pri izgradnji velike države znanosti in tehnologije".

Modul Tianhe se je deset minut po izstrelitvi uspešno ločil od rakete, kar so v nadzornem centru pospremili z glasnim aplavzom. Kmalu zatem je dosegel vnaprej določeno orbito.

Sorodna novica Kitajska vesoljska postaja bo odprta za vse države Združenih narodov

Glavni modul bodoče vesoljske postaje meri 16,6 metra v dolžino in ima premer 4,2 metra. Zagotavljal bo elektriko in pogon, v njem pa bo prostora za tri astronavte, ki bodo tam lahko bivali do šest mesecev. Preostala dva dela bosta na glavni modul pritrjena v obliki črtke T. V teoriji pa naj bi bilo možno na glavnega pritrditi tudi do pet modulov.

Tiangong bo z okoli 66 tonami precej manjši od trenutno edine vesoljske postaje ISS, ki tehta več kot 240 ton. Nebeška palača naj bi prvih 15 let ostala na višini med 400 in 450 kilometrov v Zemljini orbiti, poroča Guardian.

Kitajska za izgradnjo vesoljske postaje načrtuje 11 vesoljskih poletov – treh modulov, štirih tovornih misij in štiri polete s posadko. Dve izstrelitvi sta načrtovani za maj in junij, v slednji naj bi nastajajočo postajo obiskali astronavti. Trenutno se na Kitajskem za polet usposablja 12 astronavtov.

Kitajska nebeška palača po letu 2024 edina stalna vesoljska postaja

Tiangong bo druga stalna vesoljska postojanka – poleg Mednarodne vesoljske postaje (ISS) – do katere pa Kitajska nima dostopa. Ob tem naj bi leta 2024 tudi prenehala delovati. Kitajska bo takrat predvidoma postala edina država z vesoljsko postajo. V preteklosti so izkazali pripravljenost na sodelovanje s tujimi državami, a podrobnosti niso znane.

Kitajska se je sorazmerno pozno začela ukvarjati z raziskovanjem vesolja. Leta 2003 so po ZDA in Sovjetski zvezi kot tretja država v orbito poslali astronavta. V zadnjem desetletju so v orbito poslali dve poskusni vesoljski postaji Tiangong-1 in Tiangong-2, ki pa sta bili sestavljeni iz enega modula in omogočali kratke postanke astronavtov. Marca letos sta Rusija in Kitajska še oznanili, da bosta novo vesoljsko postajo gradili skupaj v orbiti Lune.