Urad Združenih narodov za vesoljske zadeve (UNOOSA) in Kitajska agencija za vesoljske polete s posadko (CMSA) sta izdala skupen poziv, naslovljen na vse države članice Organizacije združenih narodov (OZN), naj pripravijo in pošljejo svoje predloge za znanstvene eksperimente na prihodnji Kitajski vesoljski postaji (KVP).
Kitajska te vesoljske postaje še nima, se pa nanjo aktivno pripravlja in naj bi jo dokončala do leta 2022. Z njo namerava prevzeti vlogo obstoječe Mednarodne vesoljske postaje (ISS), ki je že v letih in z nejasno usodo po letu 2025. Azijska velesila namerava s tem okrepiti svoj ambiciozni vesoljski program, ki služi tako utrditvi narodnega ponosa doma kot uveljavljanju kitajskih interesov nad 100 kilometri nadmorske višine. In, kot piše v sporočilu za javnost, "krepitvi mednarodnega sodelovanja na področju poletov v vesolje s posadko in drugih aktivnosti, povezanih z raziskovanjem vesolja".
Na ISS-ju Kitajske ni, med drugim zato, ker ZDA z njo nočejo sodelovati. Če bodo zdaj narodi presedlali na novo postajo, bo kitajska izolacija zmanjšana.
Kitajska je do zdaj v vesolje spravila že dve postaji. Prvi Tiangong (Vesoljska palača) je okoli Zemlje krožil med letoma 2011 in 31. marcem letos, ko je nenadzorovano zgorel v ozračju. Bolj aktualen je Tiangong 2, izstreljen septembra 2016. Obe postaji so že obiskali tajkonavti (kitajski astronavti) in tam bivali za kratek čas. Obe napravi sta enomodularni, torej gre za eno samo sobo v orbiti.
Prva "prava" večmodularna postaja bo omenjeni KVP. Prvi modul bo predvidoma izstreljen leta 2020, do leta 2022 naj bi se mu pridružila še dva.
ISS ima dober ducat modulov in še kup nebivalne infrastrukture, torej gre za precej večjo, zmogljivejšo in naprednejšo postajo.
Kitajska: Vesolje ni kraj za konflikte
"Kitajska se je klubu pomembnih vesoljeplovnih držav pridružila leta 1970 z izstrelitvijo svojega prvega satelita. Njen vesoljski program je zdaj vrhunski, vključno s poleti s posadko, in eden najbolj zaokroženih, tehnološko naprednih na svetu. Tehnični napredek v vesolju prinaša širše koristi vsem nam na Zemlji, saj vesolje poganja tudi trajnostni, socialnogospodarski razvoj. Še posebej zato, ker se na Zemlji spopadamo s številnimi izzivi globalne narave, je pomembno spodbujati mednarodno sodelovanje v vesoljskem sektorju. To je dejavna vesoljska diplomacija," je ob tem izjavila direktorica UNOOSA-ja, Simonetta di Pippo.
"Kitajska vesoljska postaja ne pripada samo Kitajski, temveč tudi preostalemu svetu. Raziskovanje in izkoriščenje vesolja bo potekalo – tako kot nalaga Pogodba o vesolju (1967) – v skladu z načelom skupne dediščine človeštva. Vesolje bo postalo kraj izvajanja skupnih interesov, in ne mesto za tekmovanje in konfrontacijo," je povedal Ši Džongdžjun (Shi Zhongjun), kitajski predstavnik pri ZN-u na Dunaju.
ISS ima financiranje zagotovljeno do leta 2025, in če podpore do takrat ne bodo podaljšali, bodo napravo nadzorovano uničili. Zadnji predlog Nasinega proračuna kaže, da želijo postajo po 2025 prepustiti zasebnikom, s čimer bodo prihranili večjo vsoto denarja, ki bi šla za vzdrževanje. Samo ZDA letno za ISS namenijo 3,5 milijarde evrov, drugi mednarodni partnerji milijardo. Ta denar hočejo preusmeriti v gradnjo vesoljske postaje pri Mesecu, vrnitev astronavtov na Luno in popotovanje do Marsa.

Še letos pride Žadasti zajec 4
V letu 2018 namerava azijska država izvesti še misijo Chang'e-4 (Žadasti zajec 4). To je trodelni lunarni projekt, ki bo posadil raziskovalno sondo na oddaljeno stran Meseca, torej tisto, ki jo z Zemlje nikoli ne vidimo. Za to je morala v orbito med Mesecem in Zemljo umestiti komunikacijski satelit, ki bo skrbel za stik, ki ga sicer preprečuje luna sama. To je že storila, 21. maja je uspešno izstrelila Queqiao (Sračji most). Predvidoma novembra sledita še pristajalnik in lunarni rover. Misija spada med najzanimivejše letos.