V sredo zjutraj ob pol štirih po kitajskem času se je kitajska vesoljska kapsula Šendžov 11 z avtomatskim manevrom uspešno združila s kitajskim vesoljskim laboratorijem Tiangong 2 (Nebeška palača 2). Oba astronavta, 49-letni poveljnik poleta Džing Hajpeng in 12 let mlajši astronavt Čen Dong, bosta med 33-dnevnim poletom opravila vrsto znanstvenih raziskav, poročanje kitajskih medijev povzema francoska tiskovna agencija AFP.

Med doslej najdaljšim kitajskim poletom v vesolje bosta oba astronavta na kitajskem vesoljskem laboratoriju opravila več znanstvenih poskusov s področja medicine, biologije in fizike. Američani, ki najbolj budno spremljajo omenjeni polet, trdijo, da bosta opravila tudi več poskusov z robotom, ki je namenjen pobiranju vesoljskih smeti, uporabiti pa ga je mogoče tudi kot proti satelitsko orožje, je za Radio Slovenija poročal Uroš Lipušček.

Naprave za odkrivanje jedrskih podmornic
Prav tako naj bi kitajska astronavta preizkušala naprave za odkrivanje strateških jedrskih podmornic, ki so glavna udarna moč velikih sil. Poveljnik poleta letalski general Džing Hajpeng, ki bo v ponedeljek praznoval 50. rojstni dan, je bil prvi kitajski astronavt, ki so ga leta 2003 poslali v vesolje. To je zdaj že njegov tretji polet in je verjetno najbolj izkušeni kitajski astronavt. Mediji poročajo, da je v tako dobri fizični kondiciji, da lahko kot edini med astronavti odlično spi tudi pred napovedanim poletom.

Nebeška palača 2 je drugi kitajski vesoljski laboratorij, v vesolje pa so jo poslali septembra letos. V Zemljini orbiti kroži na višini 393 kilometrov in ima dve kabini. Ena je namenjena eksperimentom in bivanju, v drugi kabini pa je skladišče. Astronavtom omogoča daljše bivanje v vesolju kot njena predhodnica, Nebeška palača 1, ki okoli Zemlje kroži že od leta 2011. V prvem vesoljskem modulu lahko bivajo trije astronavti, v novejšem sicer zgolj dva. Novejša orbitalna postaja astronavtom ponuja tudi več udobja, saj naj bi med drugim lahko spremljali televizijske programe z Zemlje.

Po 2030 s postajo na Luni?
Z zadnjo izstrelitvijo je Kitajska začela novo obdobje v raziskovanju vesolja. Odslej bodo pošiljali astronavte v vesolje v rednih presledkih. Pripravili naj bi vse potrebno, zato da bodo leta 2018 lahko sestavili novo kitajsko orbitalno vesoljsko postajo. Po letu 2020 bo Kitajska sicer edina država, ki bo imela v vesolju svoj laboratorij, in to s stalno posadko. Ta bo odskočna deska zato, da bodo Kitajci okrog leta 2030 pristali na Luni in tam začeli graditi stalno vesoljsko postajo.

Kitajska želi do leta 2020 zgraditi svojo večmodularno vesoljsko postajo po zgledu Mednarodne vesoljske postaje (ISS). Država vlaga milijarde v svoj vesoljski program ter poskuša na ta način dohiteti ZDA in Evropo.