Čas, ki ga Luna potrebuje, da se obrne okoli svoje osi, in čas, ki ga potrebuje, da obkroži Zemljo, sta namreč podobna, zato lahko z Zemlje vidimo le eno stran Lune, drugo stran, zato ker je z Zemlje nikoli ne vidimo, poimenovano tudi oddaljena stran Lune, pa ne.

Vesoljska sonda Čang'e 6 je v nedeljo zjutraj ob 6.23 po pekinškem času (sobota ob 22.23 po našem času, op. n.) pristala v bazenu kraterja Južni pol - Aitken, ki je širok kar 2500, globok pa osem kilometrov, je sporočila Kitajska nacionalna vesoljska uprava (CNSA). Namen odprave, ki se je začela 3. maja, je prvič v zgodovini zbrati dragocene kamnine in posneti Zemljo iz tega predela Lune. Sonda bi lahko iz ogromnega kraterja na njenem južnem polu izvlekla nekaj najstarejših kamnin na Luni, je poročal spletni BBC.

Že drugi pristanek na oddaljeni strani Lune

Pristanek je bil zelo tvegan, saj je komunikacija z vesoljskimi plovili, ko dosežejo drugo stran Lune in se skrijejo iz vidnega polja Zemlje, zelo težavna. Prav Kitajska je edina država, ki ji je ta podvig v preteklosti že uspel, saj je leta 2019 že pristala na drugi strani Lune s sondo Čang'e 4.

Po izstrelitvi iz vesoljskega izstrelitvenega centra Venčang je Čang'e 6 krožil okoli Lune in čakal na ukaz za pristanek. Pristajalna naprava odprave se je nato ločila od sonde in uspešno pristala na temni strani Lune.

Med pristankom je deloval avtonomni sistem za izogibanje vizualnim oviram, pri čemer je kamera v vidni svetlobi izbrala sorazmerno varno območje pristanka na podlagi svetlosti in temnosti Luninega površja. Pristajalna naprava je nato lebdela približno 100 metrov nad varnim območjem pristanka in pred počasnim navpičnim spuščanjem uporabila laserski 3D-skener. Operacijo je medtem podpiral relejni satelit Čuečjao-2, je po poročanju kitajske državne agencije Šinhua pojasnil CNSA.

Kitajski mediji: To je zgodovinski trenutek

Kitajski državni mediji so uspešen pristanek opisali kot "zgodovinski trenutek". Državna radiotelevizija je sporočila, da se je "v centru za nadzor letalstva v Pekingu zaslišalo ploskanje", ko se je pristajalno plovilo Čang'e 6 v nedeljo zgodaj zjutraj dotaknilo Lune.

Pristajalna naprava bi morala porabiti do tri dni za zbiranje materialov s površine v operaciji, za katero je kitajska vesoljska uprava dejala, da bo vključevala "številne inženirske inovacije, velika tveganja in velike težave".

"Vsi so zelo navdušeni, da bomo lahko videli te kamnine, ki jih še nihče ni videl," je pristanek komentiral profesor John Pernet-Fisher, ki je specializiran za lunarno geologijo na Univerzi v Manchestru in ki je med drugim sodeloval pri analizi Luninih kamnin, ki so jih prinesli med ameriško odpravo Apollo, pa tudi kamne, ki so jih nazaj na Zemljo pripeljale prejšnje kitajske odprave.

Pernet-Fisher je prepričan, da bi priložnost analize kamnin s popolnoma drugega območja Lune lahko odgovorila na temeljna vprašanja o tem, kako nastajajo planeti. Večina doslej zbranih kamnin je vulkanskih, podobnih tistim, ki jih lahko najdemo na Islandiji ali Havajih, materiali na drugi strani Lune pa bi lahko imeli popolnoma drugačno kemijsko strukturo.

"To bi nam pomagalo odgovoriti na tista res velika vprašanja, na primer, kako nastanejo planeti, zakaj nastanejo skorje, kakšen je izvor vode v sončnem sistemu?" pravi profesor.

Dva kilograma kamnin iz kraterja

Cilj, ki si ga je tokratna kitajska odprava zastavila, je zbrati okoli dva kilograma materiala s pomočjo vrtalnika in mehanske roke. Bazen Južni pol - Aitken, udarni krater, je eden največjih znanih v sončnem sistemu.

Od tam bi lahko sonda zbrala material, ki je prišel globoko v Lunino površje, notranje jedro Lune, pravi profesor Pernet-Fisher.

Leta 2020 je sicer sonda Čang'e 5 na Zemljo že uspešno pripeljala 1,7 kg materiala z Luninega območja, imenovanega Oceanus Procellarum, ki je lociran na bližnji strani Lune.

Če misija uspe, se bo plovilo vrnilo na Zemljo z dragocenimi vzorci na krovu posebne povratne kapsule. Material bo hranjen v posebnih pogojih, saj ga bodo poskušali ohraniti čim bolj nedotaknjenega.

Znanstveniki na Kitajskem bodo prvi dobili priložnost za analizo kamnin, pozneje pa se bodo za to priložnost lahko prijavili tudi raziskovalci po vsem svetu kot je profesor Pernet-Fisher.

Je na Luni voda?

Lunin južni pol je naslednji prestižni cilj v lunarnih odpravah, saj si številne države želijo raziskati to območje, ker obstaja precejšnja verjetnost, da je tam led. Dostop do vode bi namreč izjemno povečal možnosti za uspešno vzpostavitev trajnega človeškega oporišča na Luni za znanstvene raziskave.

Luna je v zadnjih letih zaradi dragocenih surovin, ki bi jih lahko vsebovala, znova postala zanimiva za raziskovanje številnih držav. Še v tem desetletju tako Kitajci načrtujejo še tri odprave brez posadke, ki bodo iskale vodo na Luni in raziskovale možnosti za postavitev stalnega lunarnega oporišča. Cilj kitajske vesoljske uprave je, da bi kitajski astronavt stopil na Luno do leta 2030.

ZDA se prav tako nameravajo vrniti na Luno, Nasa pa namerava svojo odpravo Artemis 3 izstreliti leta 2026.