Vesoljsko plovilo se je tal dotaknilo ob 8.07 po lokalnem času. Kapsulo so takoj po pristanku obkrožili tehniki, ki so odprli loputo in se splazili v notranjost, da bi preverili stanje posadke. Ko so sporočili, da so vsi v dobrem stanju, se je v nadzorni sobi misije razlegel močan aplavz.

Prvi je iz vesoljskega plovila izstopil poveljnik Nie Haišeng, za njim pa še astronavtka Vang Japing in astronavt Džang Šiaoguang. "V tem trenutku želimo reči, da vesolje predstavlja naše sanje, naša domovina pa bo večno naš dom," je v imenu posadke poudaril Nie in se kitajskemu narodu zahvalil za "skrb in podporo".

Plovilo se je združilo z modulom tiangong 1
V okviru vesoljskega poleta so astronavti v vesolju izvedli združitev plovila šendžou 10 z vesoljskim modulom tiangong 1, ki okoli Zemlje kroži od leta 2011. Posadka je opravila tudi več medicinskih poskusov, Vangova pa je izvedla tudi videopredavanje študentom na Zemlji, v okviru katerega jim je pokazala, kako se različni predmeti obnašajo v breztežnostnem prostoru.

Ob uspešno končani misiji je vsem sodelujočim čestital tudi namestnik kitajskega premierja Džang Gaoli, ki je kot dejavnik uspeha misije izpostavil "neomajno vodenje centralnega komiteja partije s tovarišem Ši Džimpingom kot generalnim sekretarjem". "Naša domovina in ljudje bodo vaš uspeh večno nosili v spominu," je še dodal.

Kitajska z ambicioznim vesoljskim programom
Kitajska je prvo človeško posadko v vesolje poslala leta 2003, tokratna je bila peta človeška misija v vesolju, njene sposobnosti na področju vesoljske tehnologije pa še vedno precej zaostajajo za sposobnostmi ZDA ali Rusije. Je pa kitajski vesoljski program zelo ambiciozen. Do leta 2020 si želijo zgraditi svojo lastno vesoljsko postajo, želijo pa si tudi na Luno poslati človeka.

Peking svoj milijardni program vidi kot simbol naraščanja moči države v mednarodnih odnosih. Z njim dokazuje tudi tehnični napredek in uspeh komunistične stranke pri gradnji boljšega jutri za narod, ki se je dolgo boril z revščino.