Študija, ki bo v kratkem objavljena v reviji Proceedings of the National Academy of Sciences, tako prinaša nov pogled na neštetokrat predebatirano vprašanje, kaj pravzaprav je inteligenca in ali jo je mogoče meriti.

Kot je povedal Ralph Adolphs, kljub najrazličnejšim pojmovanjem inteligence obstaja soglasje vsaj glede tega, da nekateri ljudje na najrazličnejših testih, ki naj bi jo merili, na splošno dosegajo boljše rezultate in drugi slabše. Zato je logično naslednje vprašanje, ali gre za sposobnost, ki je vezana na določene predele v možganih.

Kot so ugotovili, pa ne obstaja nekak enoten "sedež inteligence" v eni izmed možganskih struktur, temveč naj bi jo določala cela mreža področij v obeh možganskih polovicah. "Pričakovali smo, da za inteligenco ne bo odgovoren le en del, temveč delovanje možganov kot celote," je še dejal Adolphs. Vendar tudi to ne drži, saj se je izkazalo, da ima prav teorija, ki izpostavlja pomen določenih regij in povezav med njimi. Zdaj je bilo to tudi empirično potrjeno.