S polnopravnim članstvom v Evropski organizaciji za jedrske raziskave (CERN) bodo imeli znanstveniki več možnosti za vključitev v projekte in mednarodne raziskovalne pobude, gospodarstvo pa poln dostop do CERN-ovih javnih naročil, kar vključuje priložnosti za razvoj in dobavo vrhunske tehnologije, so poudarili govorci na današnjem posvetu v organizaciji ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije ter državnega sveta, so poudarili na posvetu Slovenija in CERN.

Minister Igor Papič je poudaril, da so predpogoj za polnopravno članstvo postavili domači znanstveniki. "Članstvo v CERN-u temelji na vzajemnosti," je dejal. Po njegovem mnenju pa je pomembno tudi, da ima država stabilen in dobro organiziran znanstvenoraziskovalni sistem. Slovenija je lani v znanost skupaj vložila 628 milijonov evrov, za letos se načrtuje 674 milijonov in v letu 2026 več kot 700 milijonov evrov.

Slovenija se je dokazala

"Slovenija je s svojim znanstvenoraziskovalnim in inovacijskim sistemom dokazala, da je lahko polnopravna članica. CERN pa v končni obliki takšnega članstva omogoča tudi vključevanje industrije in družbe, torej humanističnih vsebin," je pojasnil. Kot je dodal predsednik državnega sveta Marko Lotrič, članstvo poleg dostopa do znanosti in možnosti sodelovanja malih in srednjih podjetij prinaša večjo prepoznavnost.

Inovativna podjetja je treba spodbuditi, da prepoznajo CERN kot odskočno desko za preboj na svetovni trg, je poudaril Lotrič. "Sodelovanje je zanje edinstvena priložnost, saj lahko dostopajo do vrhunskih znanj in tehnologij. Spodbuja inovacije, ki dajejo mladim in zagonskim podjetjem možnost razvoja naprednih rešitev in neposredne vključitve v njihove projekte, ne da bi zato morali zapustiti Slovenijo," je dodal.

Pomen za konkurenčnost

"Sodelovanje s CERN-om je zelo pomembno za našo konkurenčnost," je na okrogli mizi o tem, kako naj podjetja z njim sodelujejo za mednarodni tržni preboj, ocenila Tara Brus iz podjetja Žustal. Ta tudi malim podjetjem odpira nova vrata predvsem v tujini in predstavlja pomembno referenco. "A CERN ni samo naročnik, temveč tudi partner, torej nas spodbuja k iskanju novih rešitev," je dodal Nejc Gornik iz družbe Elgoline.

Polnopravno članstvo bo podjetjem lahko prineslo tudi večje posle. Za kontaktno točko v Sloveniji skrbi gospodarska zbornica in predstavnik slovenskega gospodarstva v Cernu Samo Tuma. Kot sta povedala z Marjano Majerič z zbornice, zainteresiranim svetujeta vpis v bazo in sodelovanje na srečanjih, ki jih organizirajo. "CERN-u pomagamo priti do zainteresiranih podjetij v lokalni državi, podjetjem pa do čim več CERN-ovih naročil," je povedal Tuma.

Po besedah Majerič je pomembno povezovanje tudi znotraj domače znanstvenoraziskovalne sfere. Ob tem je opozorila, da CERN k sodelovanju vabi vsa podjetja. "Ko sodeluješ s CERN-om, imaš priložnost tudi na svetovnem trgu. To ni prostor le za visoko znanost, priložnosti so tudi za storitvene rešitve, od logistike, gostinskega dela in upravljanja objektov," je naštela.

CERN je zahteven, njegovi razpisi pa birokratsko niti ne. "Je pa konkurenca huda, saj ima v svoji bazi 65.000 podjetij," je povedal Tuma. Država mora tako pomagati z vlaganji v razvoj in v kadre, s krepitvijo zavedanja koristi znanosti za družbo in s postavitvijo prioritet pri financiranju razvojnih projektov, so ocenili sogovorniki podjetniške okrogle mize.

Pred novim razvojnim ciklom

Profesor Danilo Zavrtanik je orisal dolgo pot Slovenije do polnopravnega članstva in opozoril, da je Cern zdaj pred novim razvojnim ciklom. Država pa je po besedah državnega sekretarja na ministrstvu za znanost Jureta Gašpariča pred ratifikacijo konvencije, katere konec pričakujejo spomladi. Njen podpis pričakujejo maja, junija pa nastop polnopravnega članstva in inavguracijo.

Govorci okrogle mize z naslovom Kako delovanje v CERN-u oblikuje ugled slovenske znanosti v svetu so presodili, da bo ta še večji. Profesor Boštjan Golob je poudaril prispevek občutka, da lahko posameznik sodeluje v vrhunskih raziskavah na svetovni ravni. "To je delo v skupinah, ki jih ne druži isti vodja. Način razmišljanja in dela je povsem drugačen, kar je zelo pomembno za mlade raziskovalce," je opisal.

Profesor Borut Kerševan je ocenil, da je Slovenija na tem področju v dobri kondiciji in da si znanstvena sfera pri financiranju želi stabilnosti. Tudi stanje pri mladih je po njegovem mnenju dobro. "V znanosti pa moramo tako kot pri športu skrbeti za mlade talente," je dejal in dodal, da je pomembno, da ti ne pobegnejo oz. da ostanejo povezani z znanstveno sfero.

Slovenija je po besedah Slobodana Šešuma z zunanjega ministrstva dokazala, da ima vsebino, zdaj se bo ugled le še dvignil. Poudaril je pomen znanstvene diplomacije. Poslanec Svobode Miroslav Gregorič pa je znova poudaril potrebo po večjem financiranju znanosti. "Država da več za obresti za dolg in za vojsko," je opozoril, za znanost pa bi morala namesto milijarde evrov skupaj z industrijo nameniti tri odstotke bruto domačega proizvoda ali dve milijardi evrov.