Afera, ki jo je sprožil hekerski napad zaradi filma Intervju, tako vsak dan dobi novo poglavje. Ob njej pa se je sprožila tudi razprava o tehnološki in informacijski suverenosti držav.

"Če zelo posplošimo, gre tu za željo po nadzoru spleta. In seveda se je treba vprašati, kakšen je motiv za ta nadzor. Običajno bo vsaka država govorila, da želi zaščititi svoje uporabnike," pravi Gorazd Božič, vodja odzivnega centra SI-CERT pri Arnesu, in nadaljuje: "In če pogledamo nekaj primerov ... Danes (intervju smo snemali v torek) je denimo pisalo, kako je finančna uprava zablokirala domeno nekega podjetja. Ali je to ta zaščita potrošnikov? Ali Erdogan ščiti svoje prebivalce pred zlobnimi komentarji na Twitterju, ko ga želi ukiniti? Ali Kitajska želi zaščiti svoje prebivalce, da ne bi brskali po nekih čudnih vsebinah, ki jim jih podtikajo ZDA? Ali hočejo ZDA nadzirati celoten splet ali imeti 'kill switch'? Kaj je zdaj pravzaprav ta suverenost? Če tako malo razmišljamo o tem, in pogledamo te primere, vidimo, da gre za nadzor in to s strani države. In moramo vprašati, kje je tista točka, kjer smo ugotovili, da svoboda spleta predstavlja grožnjo za posameznika oziroma državljana in kakšna je ta grožnja."

Balkanizacija ali drobitev svetovnega spleta?
Nekatere države so ta problem vzele zelo zares. Tako je denimo Nemčija celo v zadnjo koalicijsko pogodbo zapisala, da je eden od ciljev vlade ponovna zagotovitev tehnološke suverenosti države. Putinova Rusija je prišla na dan s predlogom za postavitev ogromnih polj strežnikov, kjer bi shranjevali podatke, ki jih generirajo na svetovni splet priključeni ruski državljani in ruski poslovni subjekti. To je le nekaj primerov poskusa (verjetno jalovega), da bi države osvojile nadzor nad lokalnimi področji svetovnega spleta. Eden največjih strokovnjakov za področje političnih in socialnih implikacij uporabe tehnologije, Belorus Evgernij Morozov, je tako ob zadnjih razpravah v zvezi s prizadevanji držav za obrambo pred hekerskimi napadi uporabil celo izraz balkanizacija spleta, ki je sicer v svojem osnovnem poslanstvu kozmopolitska in vsem dostopna platforma za komunikacijo in izmenjavo podatkov.
Zato tudi Dušan Caf, predsednik sveta za elektronske komunikacije, v duhu idealizma prve generacije spletnih navdušencev pravi, da bi si "želel, da so ti poskusi velikih držav obsojeni na propad". Za komentar stremljenja k tehnološki suverenosti smo povprašali tudi Vuka Ćosića, enega od pionirjev spletne umetnosti in spletnega stratega: "Tehnološka suverenost v tej veliki sliki učinkuje kot nekak anahronizem oz. nekaj podobnega ukinjanju trga, kar morda ni dobra ideja, če se jo servira tako abruptno, čez noč, ampak je v javnem dialogu morda dobrodošla, ker lahko strezni položaj. Lahko se malo spomnimo, da ni stvar le v tem, da samo osvajamo prostor, a se gremo zemljo krast. Tako jaz to vidim ta položaj – da gre za neko novo težnjo k logiki vzpostavljanja novega ravnovesja moči. Ampak to so besedne zveze iz časov pred prvo svetovno vojno. To je malo strašljivo."

Erozija tehnološke suverenosti Slovenije
Vzpostavljanje in vzdrževanje tehnološke in spletne suverenosti je pravzaprav verjetno projekt, obsojen na propad. Ne gre namreč le za nadzor nad potovanjem in shranjevanjem informacij, gre tudi za nadzor nad tehnologijo. In na to se zdi pomembno opozoriti tudi z ozirom na načrtovano prodajo Telekoma; kdo bo namreč fizično nadziral kable, po katerih poteka komunikacija, po katerih tečejo informacije in ki jih je navsezadnje s svojim denarjem položila Slovenija. Na vprašanje o tem, koliko tehnološko suverena je Slovenija, Caf odgovarja: "Slovenija je bila v preteklosti zagotovo tehnološko suverena. Precej nazaj smo imeli tudi lastno industrijo računalnikov, v daljni preteklosti. Ampak zdaj smo vedno manj suvereni. Te proizvodnje elektronike nimamo več. Obstajajo le še redka podjetja in nekatera se prodajajo. Tako da na ravni proizvodnje te suverenosti ni več in vse, kar lahko Slovenija naredi, je, da ima močne državne agencije, ki se ukvarjajo z nadzorom."
Slovenija sicer ni osamljen primer. In ravno v zvezi z Nemčijo in njeno agendo za ponovno osvojitev tehnološke suverenosti Caf omeni, da se je Nemčija pred leti zavestno odrekla industriji na področju elektronskih komunikacij in da tudi Finska, čeprav je tam sedež znamenite Nokie, izgublja tehnološko suverenost.

Kaj se zgodi, če ZDA kupujejo kitajsko računalniško opremo ...
Da odvisnost od tuje proizvodnje elektronike lahko pomeni varnostno tveganje, pove tudi Božič: "Afera s prisluškovanjem pod okriljem ameriške agencije je pokazala, kakšen problem za državo je lahko odvisnost od tuje tehnologije. Zanimiv je primer ZDA in kupovanja opreme na Kitajskem. V nekaj primerih se je namreč izkazalo, da so že v tovarnah v računalnike vgradili viruse. In to seveda je problem za nacionalno varnost. Kje je tukaj Slovenija? Slovenija po mojem nima niti zadostnih obveščevalnih kapacitet niti realne možnosti, da bi začela graditi tehnološko suverenost."
Kdo nas bo branil?
Na koga lahko torej računamo v primeru hekerskega napada na katero od slovenskih ustanov? Caf meni, da smo tudi na tem področju šibki: "Pri nas je SI-CERT tisti, ki se prvi ukvarja s tem. Drugi cert-i na ravni države, ki bi lahko bili vzpostavljeni, niso vzpostavljeni. Zagotovo vojska usposablja ljudi za ta namen, saj je k temu obvezana že zaradi zahtev Nata. Mislim pa, da na ravni države nimamo dovolj močne institucije, ki bi se ukvarjala s tem. To je gotovo ena od stvari, ki bi jih morali narediti. Imamo zasebna podjetja, ki imajo znanja, da se s tem ukvarjajo, ampak to ni dovolj, mislim, da na ravni države potrebujemo močno ekipo, ki bi te stvari nekako izvajala."

Pri nas so trenutno v pripravi tri strategije za razvoj 'digitalne' Slovenije in v javno branje naj bi prišle že v nekaj tednih. Gre za državno strategijo o informacijski družbi, o razvoju širokopasovnih omrežij in o kibernetski varnosti. Delo pa poteka počasi in v več ozirih bi lahko rekli, da se država angažira bolj ali manj zaradi pritiska Evropske unije. Tako na primer brez strategije o širokopasovnih omrežjih ne moremo kandidirati za finančno pomoč EU-ja za gradnjo teh omrežij. Zaradi vdora v Sony Caf izpostavi strategijo o kibernetski varnosti in pove, da so jo po obravnavi v Svetu za elektronsko komuniciranje "ocenili kot ne dovolj ambiciozno. Mislim da je tej problematiki treba posvetiti absolutno večjo pozornost.«

Nekoč je bila Iskra, 'slovenski IBM'
Tudi sicer je razvoj v Sloveniji, državi, v kateri je nekoč državno podjetje – torej Iskra – razvijalo računalnike, ki so parirali IBM-ovim računalnikom, zastal. "Če si pogledamo uspešnost politik razvijanja spletnih dejavnosti, ugotovimo, da Slovenija ni med najbolj uspešnimi. V to področje smo sicer vložili veliko denarja, ampak nismo bili uspešni," še pove Caf in nas opozori, da majhnost ne pomeni počasnega razvoja:. "Primer Estonije na primer dokazuje, da je tudi majhna država lahko uspešna, čeprav tudi v Estoniji ni šlo brez napak. Pa vseeno, v preteklosti smo bili uspešni, bili smo tudi med tehnološko najbolj razvitimi državami, zdaj pa smo padli v neko povprečje in tudi izgubljamo razvojni potencial, čeprav se morda ne zdi tako."

Na koncu pristanemo pri boju kapitala
Ob temi tehnološke in informacijske suverenosti je treba omeniti, da gre za kompleksen problem, ki vključuje dialektični odnos med državami in poslovnimi subjekti. Pri 'odtekanju' informacij v ZDA, ki se dogaja, ko z uporabo oblačnega računalništva prostovoljno izvažamo svoje podatke v ZDA in jih tako pred nos polagamo ameriškim obveščevalnim organom, ne gre le za to, da lahko informacijsko pomagamo tuji državi. Strežniki so tako ali tako v lasti spletnih gigantov, ki v prvi vrsti zasledujejo cilje kapitala. Zato Vuk Ćosić dogajanje ob hekerskem vdoru v Sony komentira tako. "Pri dogodkih v zvezi s filmom Intervju so na plano prišle povezave med temo 'internet governence' – globalnega upravljanja s spletom – in vprašanjem globalizacije kapitala. In sama substanca tega spora je, da v globalnem svetu obstajajo antagonizmi, za katere morda mislimo, da so ideološki, a so v bistvu vprašanje centrov moči in kapitala. Odkrivamo, da je trditev o globaliziranem, kozmopolitskem svetu, kjer je splet platforma za izmenjavo idej in misli, pravzaprav dobro funkcionirajoča maska za zelo banalne interese kapitala."

In ker smo se teme lotili prav zaradi škandala, povezanega s severnokorejskim vdorom, in ker ta članek nastaja na dan, ko je šef FBI-ja zatrdil, da obstajajo dokazi, da za vdorom stoji Severna Koreja, končajmo s komentarjem tega, ali je Severna Koreja v resnici sposobna izvesti takšen vdor. Ćosić: "Severna Koreja je specifična država. Oni so znani po zasužnjevanju lastnega prebivalstva in po tiskanju visoko vrednih in kvalitetnih bankovcev za 100 $. Če imaš družbo, ki je hkrati zmožna tega dvojega, ti je jasno, da so zmožni vsega; sposobni so groziti z jedrskim orožjem in vzpostavljati čudovite lunaparke na temo dedka sedanjega vodje. To je čuden prostor – to je njihova moč."