Študija z univerze Yale v New Havnu v ameriški zvezni državi Connecticut v odgovor ponuja tezo, da sesalci sanjajo o svetu, v katerega prihajajo, še preden se skotijo. Izsledke študije pod vodstvom profesorja nevrologije in oftalmologije Michaela Craira so objavili v julijski 23. številki revije Science (Znanost), je poročal portal ScienceDaily.

Raziskovalci so v študiji opisali delovanje valovanja v neonatalni očesni mrežnici miši, še preden se njihove oči po skotitvi prvič odprejo. To dejavnost nato kmalu po skotitvi zamenja bolj zrelo omrežje nevroloških povezav in vizualnih dražljajev v možganih, ki informacije zakodirajo in shranijo v možganih. "Ko odprejo oči, so sesalci takoj sposobni precej kompliciranih vzorcev vedenja vsaj v grobi, osnovni obliki," je pojasnil profesor Crair.

Yalova študenta Xinxin Ge in Kathy Zhang, ki sta bila del raziskovalne ekipe, sta proučevala izvor dejavnosti valovanja v očesni mrežnici. Pod drobnogled sta vzela mišje možgane takoj po skotitvi, še preden so se njihove oči prvič odprle. Raziskovalci so ugotovili, da to valovanje v mrežnici posnema dejavnost, ki se zgodi, ko se žival giblje naprej skozi prostor.

Sanjam podobna dejavnost

"Ta zgodnja sanjam podobna dejavnost ima evolucijski smisel, ker omogoči, da miška lahko pričakuje, kaj jo čaka, ko bo odprla oči, in bo pripravljena nemudoma reagirati na grožnje iz okolja," je navedel Crair.

Študija je v nadaljevanju pod drobnogled tako vzela celice in živčevje, ki je odgovorno za generiranje omenjenih neonatalnih valov v očesni mrežnici, ki posnema gibanje naprej. Ugotovili so, da z blokado amakrinih celic v mrežnici, ki sproščajo nevrotransmitorje, to povzroči, da valovanje ne posnema več gibanja naprej, kar ohromi razvoj mišje sposobnosti za odzive na vizualno gibanje po skotitvi.

Vznemirljivo je, tako pravi Crair, da taiste celice v očesni mrežnici odrasle miši igrajo ključno vlogo pri bolj izpopolnjenem mehanizmu zaznavanja gibanja, ki miši omogoča hiter odziv na dražljaje iz okolja.

Možgani so sprogramirani že pred rojstvom

Miši se glede sposobnosti hitre navigacije skozi prostor zelo kmalu po skotitvi od ljudi, katerih novorojenček potrebuje slabo leto dni, da shodi, močno razlikujejo. A novorojenčki so prav tako takoj po rojstvu sposobni takojšnje zaznave objektov in gibanja. Na primer premik prsta skozi njihovo vidno polje, kar nakazuje, da je tudi človeški vizualni sistem v možganih "sprogramiran" že pred rojstvom.

"Možgansko živčevje je ob rojstvu že postavljeno in nekaj zgodnjega učenja že narejenega. Kot bi sanjal o tem, kaj boš uzrl, še preden prvič odpreš oči," je sklenil profesor Crair.