Raziskovalci z Washington University School of Medicine v Saint Louisu so pokazali, da tudi celice, pri katerih so preskočili fazo, v kateri se spremenijo v zarodne celice (tako so se izognili temu, da bi se pojavilo več tipov celic), v mišjih možganih preživijo vsaj šest mesecev od vbrizga in imajo podobne lastnosti kot običajne možganske celice, piše Science Daily.
"Ne samo da so te celice preživele v mišjih možganih, izkazale so tudi funkcionalne lastnosti, podobne tistim, ki jih imajo običajne možganske celice. Prav tako se lahko povežejo v druge predele možganov. Odkrili smo namreč, da se vsajene človeške celice povežejo z oddaljenimi tarčami v mišjih možganih. To je ključno pri tej raziskavi," je pojasnil asistent za razvojno biologijo Andrew S. Yoo.
V poskusu so razvili prav poseben tip možganskih celic, ki je odgovoren za nadzor nad gibanjem. Te celice so prve, ki jih prizadene Huntingtonova bolezen. To je dedna bolezen, ki povzroča neprostovoljno gibanje mišic in umsko degradacijo, bolniki s to boleznijo pa lahko pričakujejo še okoli 20 let življenja od začetka simptomov.