Sonda izvaja nevaren spust v peklenske pogoje človeštvu še nedotaknjenih predelov atmosfere. Če ga preživi in uspešno nazaj na Zemljo pošlje dragocene podatke, bo to le še češnja na torti že tako bogatega znanstvenega življenjepisa misije.

Začela jo je novembra leta 2005, ko je ta izdelek Evropske vesoljske agencije v vesolje ponesla ruska raketa Sojuz-Fregat iz Kazahstana. Da bi dosegla nam najbližjega planetarnega soseda, je Venus Express potreboval pol leta.
Od aprila leta 2006 okoli vroče Zvezde Daníce kroži po elipsi, ki jo na enem koncu ponese kar 66.000 kilometrov nad južni pol, na drugem pa se z višino 250 kilometrov dotika vršacev atmosfere. Ponaša se s sedmimi znanstvenimi instrumenti, ki so pripomogli k obsežnemu vpogledu tako v plinasti ovoj planeta kot na njegovo površino.

Ločeni pri rojstvu?
"Venus Express nas je podučil, kako spremenljivi so lahko planeti tako na kratkih časovnih intervalih kot na dolgi rok," je pojasnil znanstvenik, ki deluje v projektu, Håkan Svedhem. Vprašanje je namreč, kako sta lahko Zemlja in Venera tako različni ob številnih temeljnih podobnostih.
Temperatura na površini Venere je precej višja od tiste v kuhinjski pečici: kar 450 stopinj Celzija. Obkroža jo zelo gosta mešanica strupenih plinov. Obenem pa so infrardeče kamere Venus Expressa namignile na povsem drugačno preteklost planeta: Zemlji podobno tektoniko in oceane vode.

Tudi Venera izgublja atmosfero
Tako kot Zemlja tudi Venera počasi izgublja del zgornjih plasti atmosfere, ki odpotujejo v vesolje. Sonda je v oddani snovi zaznala dvakrat več atomov vodika kot kisika. Isto razmerje med elementoma velja tudi v molekuli vode, kar kaže na njeno razpadanje v atmosferi.
Danes je na Zemlji kar 100.000-krat več vode kot na Veneri, a ker sta planeta podobne velikosti in sta nastala ob približno istem času, sta nekoč lahko imela tudi podobno količino te za življenje dragocene tekočine.

Divje vreme
V okoli 70 kilometrov visoko visečem oblačju Venere so sondine kamere našle številne Zemljinemu vremenu podobne pojave. Med drugim so fotografirale ogromen ciklon, ki spominja na naše tropske ciklone, in strele, ki so švigale iz oblakov žveplove kisline. Da, na Veneri pada žvepleno-kislinski dež in Venero nekateri znanstveniki navajajo kot primer ekstremnega razvoja tople grede.

Venerin dan traja kar 243 zemeljskih - toliko potrebuje, da se enkrat obrne okoli svoje osi. Ob "zaspanem" planetu pa je toliko bolj divja atmosfera, saj ta v divjem tempu obkroži planet v le štirih zemeljskih dneh. Analiza silnih vetrov, ki jo je izvedla sonda, je prinesla tudi malo presenečenje: v le tednu dni se je hitrost pihanja povzpela s 300 na 400 kilometrov na uro. Obenem je neka druga raziskava ugotovila, da se je vrtenje Venere v 20 letih upočasnilo za 6,5 minute. Ali je upočasnitev povezana s trenjem plinov ob površino, še niso ugotovili.

Ognjeniška dejavnost
Nasina misija Magellan, upokojena že leta 1994, je razkrila bogato ognjeniško preteklost planeta. Venus Express je ugotovitev podaljšala na današnjik: Venera je zelo verjetno še vedno geološko dejavna. Sonda je našla številne sledi lave, stare "le" približno 2,5 milijona let. Na ravni geologije je to še včeraj. Na ognjeniško dejavnost so namignile tudi analize zgornjih delov atmosfere, ki so pokazale zelo različne meritve žveplovega dioksida.

Labodji spev
Osem let delovanja je zalogo goriva skoraj izpraznilo, brez njega pa je nemogoče vzdrževati želeno eliptično orbito. Esa zato končuje rutinske znanstvene operacije. Pripravila je še zadnjo: nadzorovan spust sonde v peklenske razmere atmosfere.

Sonda se površju redno približuje na višini 250 kilometrov, Esa pa želi številko prepoloviti. "Le z nekoliko drznejšimi manevri se lahko še dokopljemo do novih ugotovitev, hkrati pa še testiramo, kako se plovilo skupaj z instrumenti obnaša v neprijaznem okolju," je izjavil Patrick Martin, vodja misije.

Poskus se je začel 18. junija in bo trajal do 11. julija. Venus Express se bo spuščal s pomočjo zračnega zaviranja. Če bo šlo kaj narobe, škoda ne bo velika, podatki o izvedbi tehnike pa bodo dragoceni za planetarne odprave prihodnosti. Zračno zaviranje je tehnika, ki omogoča utirjenje okoli planeta brez velikih količin goriva, kar zmanjša maso pri izstrelitvi z Zemlje.

Sondi bo goriva pri tem manevru verjetno zmanjkalo. Če pa bo Venus Express preživel, ga bodo poskušali obdržati v delujočem stanju še nekaj mesecev in ga jeseni raztreščiti na površju planeta.