Eden najodmevnejših dosežkov inštituta (IJS) je bilo zagotovo pred kratkim objavljeno odkritje tekočega magnetnega kristala oz. strokovno odkritje feromagnetizma v suspenziji magnetnih nanoploščic v tekočem kristalu. Alenka Mertelj, Martin Čopič, Darja Lisjak in Miha Drofenik so o svojem odkritju poročali v ugledni reviji Nature, bili pa so prvi, ki so potrdili več kot 40 let staro hipotezo.
Letošnja Nobelova nagrada, podeljena Françoisu Englertu in Petru W. Higgsu za postavitev teorije o delcu, ki subatomskim delcem daje maso, je bila zaokrožitev več desetletij trajajočega iskanja odgovorov v fiziki osnovnih delcev o tem, od kod izvira masa. Letos je bil t. i. Higgsov bozon tudi eksperimentalno potrjen. Pomoč pri tem iskanju je prispevala tudi slovenska skupina raziskovalcev z odseka za eksperimentalno fiziko osnovnih delcev, ki že od leta 1996 sodeluje pri eksperimentu ATLAS v velikem hadronskem trkalniku v Cernu.
Omembe vreden je tudi razvoj prozorne in prevodne plasti cinkovega oksida. Na IJS-ju so namreč razvili okolju neškodljiv postopek za pripravo prozornih in prevodnih plasti cinkovega oksida na steklu iz vodne raztopine pri 90 stopinjah Celzija. "Takšne plasti so izredno aktualne kot mogoča zamenjava za indij-kositrov oksid, saj omejene količine indija in njegova visoka cena že ogrožata hitro tržno rast tehnologij na področju ravnih zaslonov na dotik," so pojasnili na inštitutu.
Dobesedno z neba pa je padlo še eno odkritje – odkritje četrtega slovenskega meteorita z imenom meteorit Jezersko. Do zdaj so bili v Sloveniji najdeni trije meteoriti, en kamnit in dva železova meteorita, preiskave nove najdbe pa znanstvenikom dajejo edinstveno priložnost za poglobljeno razumevanje nastanka in razvoja našega sončnega sistema v obdobju zadnjih - približno - 4,6 milijarde let, so zapisali.
Še eden izmed več dosežkov IJS-jevih znanstvenikov je tudi razvoj izvirnega načina zaviranja pridobitve odpornosti proti antibiotikom pri bakterijah. Pri tem so v sodelovanju z biotehniško fakulteto izdelali natančen strukturni model kompleksa bakterijskih proteinov LexA in RecA. Kompleks je ključnega pomena za sprožitev SOS-odziva bakterije pri terapiji bolnikov z antibiotiki oz. za razvoj odpornosti bakterije proti antibiotiku.
Celoten seznam dosežkov si lahko ogledate tukaj.