Zemljin edini naravni satelit je bil sinoči v prizemlju, to je v Zemlji najbližji točki Lunine orbite, in je bil oddaljen samo 357.188 kilometrov. Ker je ščip, je bila Luna še posebej velika in svetla.

Obletnica pristanka na Luni
Po naključju nenavadni pojav skoraj sovpada z obletnico prvega človekovega sprehoda po Luni. 21. julija 1969 ob 3.56 in 20 sekund po srednjeevropskem času je na Luno stopil prvi človek, Američan Neil Armstrong. Kmalu mu je sledil še Edwin "Buzz" Aldrin.

Po ločitvi lunarnega modula Orel od matične vesoljske ladje Apollo 11, imenovane tudi Columbia, ki je z vesoljcem Michaelom Collinsom še naprej krožila v orbiti okoli Lune, sta se Armstrong in Aldrin v lunarnem modulu samodejno bližala predvidenemu kraju pristanka.

Toda na zadnjem delu približevanja Luni je moral Armstrong modul voditi sam, saj bi se sicer pristanek lahko končal v kraterju s kamenjem in tri metre velikimi skalami.

Našel je čistino in pristal okoli 330 metrov od nevarnega kraterja. Za dopolnilni manever je porabil skoraj vso nadomestno zalogo goriva pristajalne stopnje Orla. Ko je Armstrong stopil na Luno, je povedal znameniti stavek: "To je bil majhen korak za človeka ... velikanski skok za človeštvo."

Prvi sprehod so spremljale televizijske kamere
Vesoljca sta nabrala prve kamnine, zasadila ameriško zastavo in postavila dve znanstveni napravi. Sprehod zunaj Orla je trajal poltretjo uro. Neposredni prenos prvega sprehoda po Luni si je ogledalo več sto milijonov gledalcev po vsem svetu, razen na Kitajskem in v SZ-ju.