Po poročanju BBC-ja so znanstveniki ugotovili, da so mamuti na otoku Sv. Pavel v Beringovem morju izumrli pred 5.600 leti. Domnevni vzrok naj bi bile podnebne spremembe, zaradi česar so se zmanjšale količine vode v njihovih napajališčih in živali niso mogle več pogasiti svoje žeje.

Večina volnatih mamutov je na drugih koncih sveta izumrla približno pred 10.500 leti. Znanstveniki glavni vzrok za njihovo izumrtje pripisujejo tako podnebnim spremembam kot tudi človeškemu lovu.

Skupini mamutov, ki so živeli na otoku Sv. Pavel, okoli 300 kilometrov oddaljenem od Aljaske, pa je uspelo preživeti nadaljnjih 5.000 let. Študija je razkrila, da so se spoprijemali z drugačnimi grožnjami kot njihovi sorodniki na celini oz. so sami prispevali k svojemu izumrtju.

Raziskovalec s pensilvanijske univerze Russell Graham je povedal, da se je po ledeni dobi zemlja začela segrevati, gladina morja je naraščala, površina območja, kjer so prebivali mamuti, pa se je skrčila. Nekatera jezera je zalilo morje, slana voda pa je začela pritekati tudi v preostale vire pitne vode. Krzneni velikani so bili prisiljeni deliti vsake s pitno vodo zalite luknje, kar je povzročilo še dodatne težave.

Mamuti so uničili rastlinje
Živali so se začele drenjati okoli preostalih virov pitne vode in potacale vso okoliško vegetacijo, kar se lahko opazi tudi pri sodobnih slonih. Mamuti so s tem sprožili erozijo usedlin v jezera, zato so imeli na voljo vedno manj virov pitne vode. Študija je tako tudi opozorila, kako so lahko za okoljske spremembe občutljive manjše populacije.

Paleogenetik Love Dalén iz švedskega nacionalnega prirodoslovnega muzeja meni, da bi mamuti, če ne bi bilo dovolj dežja in tajanja snega, ki sta polnila jezera, izumrli mnogo prej.

"Vemo, da sodobni sloni popijejo med 70 in 200 litri vode na dan," je dejal Graham in dodal, da so je mamuti najbrž popili ravno toliko. Zato so vodni viri začeli usihati. Če so usahnili zgolj za mesec dni, je bilo lahko zanje to usodno.

Raziskovalci ob tem opozarjajo, da bi današnje podnebne spremembe lahko imele podoben vpliv na prebivalstvo in živalski svet majhnih otokov. Zadnji mamuti so sicer živeli na ruskem Wrangelovem otoku v Arktičnem oceanu. Izumrli so pred okoli 4.000 leti.

Prvi koraki h kloniranju mamuta
Ruska severnovzhodna zvezna univerza v Jakutsku je po poročanju ruske agencije Interfax ustanovila Svetovni center za mamute. Eden izmed njegovih ciljev je klonirati mamuta, kar skušajo doseči s sodelovanjem s Korejskim skladom za biotehnološke raziskave SOAAM.

Znanstveniki so začeli prve faze raziskav in že proučujejo pridobljene podatke. "Obstajata dve možnosti kloniranja mamutov. Ena je z iskanjem aktivnih celic, druga možnost pa je sinteza umetnega DNK-ja," je pojasnil vodja laboratorija v muzeju mamutov na jakutski univerzi Semjon Grigorijev.