1. Starlinki se vztrajno množijo

Nov teden, nova izstrelitev SpaceX-ove rakete Falcon 9. Tokrat je iz Cape Canaverala (Florida, ZDA) poletela v sredo ob 9.29 po našem času. V nižjo Zemljino tirnico je ponesla 60 satelitov Starlink, katerih skupno število se je povečalo na 1321. Tako kot OneWeb bo tudi Starlink služil zagotavljanju satelitskega dostopa do medmrežja.

Prva stopnja rakete je pristala na robotski ladji. Do zdaj je poletela in pristala šestkrat.
Tudi tovorni ščit je že bil enkrat v vesolju.

Vrnitev druge stopnje po nekaj tednih

Del ZDA je bil ta teden deležen spektakularnega prizora: roja razžarjenih kosov, ki so prečkali nebo. To je bila druga stopnja Falcona 9, ki je sicer bila izstreljena pred nekaj tedni. Takrat ni opravila načrtovanega zaviranja z motorjem in padca Tihemu oceanu naproti, temveč je ostala v tirnici na višini okoli 250 kilometrov. Trenje s sicer redkimi plini jo je polagoma upočasnilo vse do ognjene vrnitve v atmosfero in množice posnetkov na digitalnih družbenih omrežjih (primer, tvit desno).

Video: Posnetek dogodka

2. Kar dva Sojuza-2 v enem tednu

Za Rusi je dela poln teden. Izstrelili so kar dve raketi Sojuz 2, vsako s svojega konca države. Kot prvi je v ponedeljek ob 7.07 po našem času iz Bajkonurja v nebo poletel Sojuz-2.1a z vrhnjo stopnjo Fregat. Tovor: 38 satelitov iz 18 držav, sporoča ruska vesoljska korporacija Roskozmos. Nekaj izpostavljenih: korejski CAS500-1, namenjen opazovanju Zemlje; japonski ELSA-d, namenjen odstranjevanju vesoljskih smeti; savdskoarabski NAJM-1 ...

Uspešna komercialna izstrelitev ruskega raketnega programa, ki se spoprijema z upadanjem tržnega deleža.

Video: Posnetek dogodka

Raketo so simbolično pobarvali v belo. S tem so spomnili na skorajšnjo 60. obletnico poleta Jurija Gagarina v vesolje. "Njegova" raketa je bila zaradi nabranega ivja tudi bela.

Druga izstrelitev je v četrtek potekala s kozmodroma Vostočni. Sojuz-2.1b je poletel v organizaciji evropskega podjetja ArianeSpace, ki sodeluje z Rusi. Raketa je bila opremljena z vrhnjo stopnjo Fregat, ta je v nižjo Zemljino tirnico na višini 450 kilometrov ponesla 36 satelitov OneWeb, namenjenih zagotavljanju dostopa do medmrežja.

Konstelacija OneWeb bo po načrtih obsegala 650 satelitov, kar je precej manj od konkurenčnega Starlinka. Zdaj jih je na nebu 146, od tega šest preizkusnih modelov. OneWeb je sicer med lansko koronakrizo bankrotiral. Pred propadom sta ga rešila britanska vlada in nekaj zasebnih vlagateljev.

Sojuz-2 je ruska tovorna mula. Od leta 2006 je poletel kar 117-krat. Različica 2.1b ima močnejšo tretjo stopnjo. V nižjo tirnico Zemlje zmore največ 8,3 tone tovora.

Video 2: Ruski posnetek izstrelitve

Video 3: Evropski posnetek

Roskozmos je objavil prvo fotografijo satelita Arktika-M.

Satelit je bil izstreljen konec februarja (poglavje 4), okoli Zemlje kroži po elipsi 38.900 krat 600 kilometrov, namenjen pa je preučevanju okolja in podnebja v arktičnem krogu, pa komunikaciji z morebitnimi ponesrečenci.

3. Evropske rakete: naročilo 10 Veg C, težave z Ariane 5 in 6

Evropsko izstrelitveno podjetje ArianeSpace je pri italijanski družbi Avio naročilo izdelavo dodatnih 10 raket Vega C, dostave se bodo začele leta 2023, piše v sporočilu za javnost. Nekaj jih je že naročenih, prva naj bi poletela že letos poleti. Podjetje obljublja, da bo Vega C od obstoječe Vege zmogljivejša in imela več tovornega prostora za enako ceno. Gre v bistvu za predelani stranski potisnik prihajajoče rakete Ariane 6.

Vega v polarno ali sončnosinhrono tirnico zmore 1,5 tone, Vega C predvidoma 700 kilogramov več.

Obstoječa, "stara" Vega je sicer zatajila v dveh od zadnjih treh poletov. Naslednji je predviden v drugi polovici aprila in mora uspeti, sicer bo kredibilnost podjetja, ki se je do zdaj kitilo predvsem z zanesljivostjo, čeprav za višjo ceno, močno načeta.

Težave se kuhajo tudi pri raketi Ariane 5. Ta ni poletela vse od avgusta lani, torej že dobrih osem mesecev nazaj. Zdaj je v javnost pricurljala informacija, kaj je vzrok za zatišje. Na zadnjih dveh izstrelitvah so med ločitvijo tovornega ščita zaznali čezmerno tresenje, poroča SpaceIntelReport. Zaradi tega so ustavljene tudi izstrelitve ameriških raket Atlas V, uporabljajo namreč ščit taistega švicarskega proizvajalca Ruag Space.

Ta aerodinamični ščit bo poveznjen tudi čez 9 milijard evrov vreden vesoljski teleskop James Webb, ko bo ta oktobra letos začel svojo pot v vesolje. Takrat se bo najbrž veliko parov rok intenzivno znojilo.

Še več težav je na obzorju tako za prej omenjeno Vego C kot evropsko raketo naslednje generacije, Ariane 6. Evropski ministri počasi ugotavljajo, da bosta na trg prišli "zastareli" oziroma ne dovolj konkurenčni, piše francoski Le Figaro. Razlog: SpaceX s svojo večkrat uporabno raketo Falcon 9. Vega C in Ariane 6 sta bila zasnovana v prvi polovici prejšnjega desetletja. Tedaj je bil načrt smel, ArianeSpace je držal zajeten delež trga pridobitnih izstrelitev, bil visoko zanesljiv in načrtoval nadgradnje že takrat očitno dobre ponudbe.

A konec leta 2015 je prva stopnja Falcona 9 prvič uspešno pristala in od takrat se stvari spreminjajo precej hitreje od običajnega tempa v vesoljski industriji. Evropski raketi nove generacije ne bosta zadostovali, po poročanju Le Figaroja poudarjajo v Franciji in Italiji. Rim in Pariz sta ustanovila delovno skupino o prihodnosti evropskih vesoljskih tehnologij, preostale države članice Evropske vesoljske agencije ter Evropsko komisijo pa sta pozvala, naj se pridružijo. A težava ni samo Falcon 9. Evropa nima lastnih vesoljskih ladij in je za potovanja astronavtov odvisna od ZDA in Rusije, poleg tega je treba razmišljati o svojem hitrem satelitskem medmrežju, kar ZDA že postavljajo, Kitajska in Rusija pa ga načrtujeta.

Po različnih virih naj bi izstrelitev Ariane 5 stala okoli 150 milijonov evrov, Ariane 6 pa naj bi bil približno 40 odstotkov cenejši, a s tem še vedno precej dražji od podobno zmogljivega Falcona 9. Povrhu je Sokol pred kratkim postavil rekord po številu hkrati izstreljenih satelitov (poglavje 1), s čimer gre neposredno v zelje Vegam.

Evropa je sicer "že" pred kakšnim letom začela razmišljati o svoji različici rakete, katere prva stopnja lahko pristaja (poglavje 5). V razvoju je tudi metanski motor Prometheus, ki bo večkrat uporaben in naj bi stal samo milijon evrov. Poganjal bo raketo Themis, prvi polet in pristanek je predviden leta 2023. A pozor, Themis bo samo tehnološka demonstracija zmogljivosti. Če bo ta raketa delovala, bodo na njeni podlagi začeli razvoj "prave" rakete, ki bo uporabna šele leta 2030.

Prav to skrbi Francoze in Italijane. Tudi drugi evropski odgovor na Falcon 9 bo daleč prepozen in najbrž zastarel.

Prvi mož SpaceX-a Elon Musk se je odzval z besedami: "Prenizko ciljajo. Konkurenčne bodo samo popolnoma in zelo hitro ponovno uporabne rakete. Vse preostalo bo kot platneni dvokrilnik v dobi reaktivcev."

Povrhu prihajajo Japonci s svojo katano v ognju. Prav ta teden so svojo raketo naslednje generacije H3 testno podvrgli nizkim temperaturam (tvit desno). Po zmogljivosti v prehodno geostacionarno tirnico bo primerljiva s Falconom 9 in Ariane 6, bo pa celo cenejša: samo 50 milijonov evrov na polet.

4. Priprave na polet helikopterja Ingenuity

Mali helikopter Ingenuity bo po ozračju Marsa poletel 8. aprila ali pozneje, sporoča ameriška vesoljska agencija Nasa.

Ingenuity je 1,8-kilogramski helikopter z dvema rotorjema premera 1,2 metra. Namenjen je preizkusu, ali sploh znamo pogonsko leteti po Marsovi atmosferi, kjer zračni tlak znaša le odstotek tistega pri vodni gladini. Trenutno je pritrjen na trebuh roverja Perseverance. Da varno konča na trdih tleh in nato uspešno poleti, pa bo potrebnih kup priprav.

Najprej se mora samohodno vozilo pripeljati do "letališča", relativno ravne zaplate brez večjega kamenja v bližini.

Nato bo treba spraviti Ingenuity na površino Marsa, ne da se prevrne ali poškoduje. Prvi sol bodo uničili mehanizem, s katerim je Ingenuity priklenjen na trebuh, drugi sol bodo s pirotehniko presekali kable, ki na mestu držijo mehanično roko. Ta bo na tretji marsovski dan premaknila Ingenuity v vodoraven položaj 13 centimetrov nad tlemi. Peti dan bodo inženirji izkoristili za polnjenje šestih baterij v helikopterju, šesti dan pa bo naprava končno na tleh. Perseverance se bo nato odpeljal pet metrov stran in ga pustil. Ključna bo prva noč. Ingenuity bo moral sam preživeti temperature, ki se ponoči spustijo tudi do minus 90 stopinj Celzija. Če jo bo, sledijo večdnevni testi.

Predvidoma 8. aprila, v primeru zapletov pa pozneje, pa bo rotorja pognal do frekvence 2537 obratov na minuto, se vzpenjal meter na sekundo in nato lebdel na višini treh metrov za pol minute – ter pristal. To bo prvi pogonski polet po ozračju drugega planeta, kar Nasa primerja s poletom bratov Wright leta 1903.

V roku treh solov naj bi na Zemljo prispele vse fotografije, posnetki in drugi podatki tega poleta, v 30 solih pa so predvideni še štirje poleti. Nato se bo Perseverance odpravil naprej po kraterju Jezero. Kaj se bo takrat zgodilo z malim vijakarjem, Nasa še ne ve.

Video: Ponazoritev poleta

5. FOTO: Gneča pred Sueškim prekopom vidna iz vesolja

Sorodna novica Nesreča v Sueškem prekopu bo povzročila za več milijard dolarjev škode

Sueški prekop, skozi katerega poteka ena najpomembnejših svetovnih tovornih poti, je že štiri dni neprevozen. Ogromna ladja za prevoz zabojnikov se je namreč zaradi sunka vetra zavrtela okoli svoje osi in se zataknila v kanalu. Skozi prekop gre približno desetina svetovnega tovornega prometa. Nekatere ladje so se preusmerile in ubrale pot okoli Afrike, druge pa čakajo pred prekopom, kar je ujel evropski satelit Copernicus Sentinel-1. Fotografija je posneta v radarski svetlobi, zato je voda temna, ladje pa svetleče.

6. SKOK V ZGODOVINO: Zvezdica utira pot Gagarinu

Pred 60 leti, 25. marca 1961, se je z izstrelitvijo rakete Vostok-K začela misija Korabl-Sputnik 5, zadnji preizkus sistemov pred odhodom človeka v vesolje.

Vesoljska ladja Vostok-3KA No. 2 je vsebovala kovinsko-usnjeno lutko, poimenovano Ivan Ivanovič, v njej kup miši in drugih živih organizmov, pa psico z imenom Zvezdica (Zvjezdočka), televizijske kamere ter nekaj znanstvenih eksperimentov, sporoča Roskozmos. Zemljo je obkrožila enkrat na višini med 178 in 247 kilometri, pa navaja portal RussianSpaceWeb. Po dobri uri in pol se je vrnila v ozračje nad Sovjetsko zvezo. Ivan Ivanovič je bil s padalom vred izvržen na višini sedmih kilometrov, kapsula pa je pristala v gozdu v relativni bližini mesta Iževsk. Zaradi visokega snega in močnega sneženja so reševalci prispeli šele po 24 urah, a ker temperatura v kapsuli ni padla pod 1 stopinjo Celzija, so psičko izvlekli živo in zdravo.

Le nekaj tednov predtem je podoben polet na misiji Korabl-Sputnik 4 opravila Černuška (poglavje 11). Uspeh obeh misij je sovjetske inženirje in politično vodstvo prepričal, da lahko v vesolje pošljejo Jurija Gagarina.

Smrt kozmonavta v izolacijski sobi

Med pripravami na zgodovinski polet se je v sovjetskem taboru zgodila tragična smrt.

Kozmonavti so morali pred poletom za 10 dni v izolacijsko sobo, da so se privadili na osamljenost in tišino. V sobi je bil znižan zračni tlak, povečana pa koncentracija kisika.

Usodnega 23. marca je v njej bival kozmonavt kandidat Valentin Bondarenko. Izbruhnil je požar, domnevno zato, ker je bila opremljena z električnim štedilnikom. Zaradi visoke koncentracije kisika se je ogenj hitro širil in zajel Bondarenkova oblačila. Vrat ni bilo mogoče hitro odpreti, med drugim zaradi nižjega tlaka. Ko so se reševalci prebili na kraj dogodka, je bil Bondarenko še živ, a je zaradi poškodb umrl osem ur pozneje, navaja Roskozmos.

Sovjetsko politično vodstvo je smrt prikrivalo do leta 1986.

Dogodek je precej podoben Apollu 1. Takrat so med testiranjem kapsule (ne med poletom) umrli trije ameriški astronavti. Visoka koncentracija kisika in slaba izolacija elektronike sta sprožili požar, lopute pa niso mogli dovolj hitro odpreti.

Obe sili sta se iz omenjenih tragedij marsikaj naučili.

7. NA VIDIKU:

Nedelja, 28. marec, – GSLV - Gisat I

Prihodnje dni – Starship SN 11 – polet do 10 km