1. Kitajska vesoljska postaja obljudena

Kitajska vesoljska postaja oziroma Tjangong gosti svojo prvo človeško odpravo.

17. junija so bili na raketi Dolgi pohod-2F in v vesoljski ladji Šendžov 12 proti njej izstreljeni trije tajkonavti oziroma kitajski "vesoljci", piše Šinhua.

Vesoljska ladja je do cilja prispela dobrih šest ur kasneje in se nanjo priklopila, še nekaj ur pa je trajalo, da je posadka prešla v svoj dom za naslednje tri mesece. To bo rekord za Kitajsko. Doslej je v vesolju najdlje preždela posadka Šendžova-11, in sicer dober mesec.

Video 1: CNSA-jev posnetek vstopa

Potrebščine za podaljšano bivanje je že poprej dostavila vesoljska ladja Tjandžov 2.

To je sedma kitajska odprava v vesolje z ljudmi na krovu. Poveljnik je 56-letni veteran Nie Hajšeng (v vesolju tretjič, Šendžov-6 in Šendžov-10), družbo mu delata 54-letni Liu Boming (v vesolju drugič, Šendžov-7) in novinec, 45-letni Tang Hongbo.

Nahajajo se v modulu Tjanhe, 16 metrov dolgi in 4,2 metra široki "sobi" v orbiti z maso 22,5 tone. Opravljali bodo posamezne znanstvene poskuse, preizkušali opremo postaje in jo z dvema vesoljskima sprehodoma pripravili na dogradnjo. Tjanhe je namreč šele prvi modul, naslednje leto se bo združil z moduloma Ventjang in Mentgjan in bo po konstrukciji podoben nekdanji vesoljski postaji Mir.

Video 2: CNSA-jeva reportaža iz notranjosti

Tajkonavte čaka še ena pomembna naloga. Paziti bodo morali na lastno zdravje. Kitajska še nima izkušenj z dolgotrajnimi vesoljskimi poleti (zahodne sile in Rusija to počnejo že desetletja) in vplivi na človeško telo, zato se mora še marsikaj naučiti, še posebej, ker želi v doglednem času postaviti postojanko kar na površju Meseca.

Morda bo pri tem dobila še več pomoči Rusije.

Kako še več? Pretežen del vesoljske tehnologije za prevoz posadke tako ali drugače izhaja iz sovjetskih časov, Kitajci so jo pridobili in pripravili svoje derivate.

Rusi želijo v Tjanhe

Zdaj pa je Rusija nakazala, da želi pri Kitajski vesoljski postaji tudi aktivno sodelovati in nanjo pošiljati svoje kozmonavte. Prvi mož Roskozmosa Dimitrij Rogozin je namreč javno dejal, da iščejo načine, kako proti Tjanheju izstreljevati svoje ljudi, čeprav je z ruskih izstrelišč težko dostopna. (Po poročanju ruskega vesoljskega novinarja Anatolija Zaka je Rusija celo prosila Kitajce, naj malce prilagodijo naklon tira, a je bila zavrnjena.) Zdaj Roskozmos želi prilagoditi izstrelitveno ploščad za Sojuze v Francoski Gvajani, torej na evropskem izstrelišču, poroča ruski medij TASS. Tako naj bi lažje dosegali kitajsko orbitalko.

Rogozin: Ukinite sankcije ali pa odstopimo od MVP-ja

Rusi so sicer ključni partnerji pri obstoječi Mednarodni vesoljski postaji, a se je javno vse bolj otepajo. Še več, Rogozin je znova zagrozil zahodnim silam, da bo Rusija odstopila od projekta MVP. Sodelovanje od leta 2025 naprej bodo podaljšali le, če bo zahod umaknil sankcije proti Rusiji, piše TASS.

Zgodovina uči, da so tovrstne izjave lahko le vzpostavljanje pogajalskega položaja pred dejanskimi pogovori o sodelovanju. A ob nadaljevanju krhanja odnosov med Zahodom in Rusijo, pa grajenjem vezi med Rusijo in Kitajsko, se morebitni ruski umik z MVP-ja ne zdi več tako nemogoč.

Ob tem ostaja vprašanje načrtovane ruske vesoljske postaje ROSS. Sestavljati naj bi jo začeli v drugi polovici desetletja. A čemu bo služila ob MVP-ju in Tjangongu in kako jo bodo plačali?

2. Mednarodna vesoljska postaja dobila nove panele sončnih celic

Astronavta Thomas Pesquet (Esa) in Shane Kimbrough (Nasa) sta na petkovem vesoljskem sprehodu vgradila drugi par panelov popolnoma novih sončnih celic na Mednarodno vesoljsko postajo. Sprehod je trajal skoraj sedem ur.

Prvi par panelov je bil nameščen prejšnjo nedeljo, v prihodnosti sledijo še štirje. Starih ne bodo odstranili. Tako bo proizvodnja električne energije na postaji zrasla s 160 na 215 kilovatov, kar je približno toliko, kolikor so bili zmožni stari paneli na vrhuncu, a je svoje opravil zob časa in mikrometeoroidi.

Nastavke za nove panele so pripravili konec februarja (poglavje 5).

Video 1: Posnetek petkovega sprehoda

Video 2: Posnetek ponedeljkovega sprehoda

Kmalu pomembna dograditev MVP-ja

Medtem ruski partnerji nadaljujejo priprave na izstrelitev novega modula MVP-ja, poimenovanega Nauka (znanost). Po več desetletjih je Nauka pripravljena, zdaj so jo začeli priklapljati na povezovalni odsek tretje stopnje rakete Proton-M, sporoča Roskozmos. Nauka je po strukturi podobna zgoraj omenjenemu Tianheju, le precej starejša je.

Izstrelitev je predvidena za naslednji mesec. Dogodek bo zanimiv tudi zato, ker se Proton-M počasi poslavlja.

Na Nauko so nedavno vgradili tudi Evropsko robotsko roko.

3. Znanega nekaj več o kitajsko-ruski lunarni postojanki

Rusija in Kitajska sta razkrili nekaj informacij o načrtovani lunarni bazi, ki se uradno imenuje Mednarodna lunarna znanstvena postaja (MLZP). Projekt naj bi dejansko zaživel na prelomu v naslednje desetletje in je ‒ glede na načrte ‒ velikopotezen. Obsegal bo: vesoljsko postajo v tirnici okoli Lune, več lunarnih robotskih vozil in tudi robotov skakačev. S tem bodo pripravili teren za prihod ljudi. Časovnica je takšna: prihodnje leto se bodo začeli razgledovati in delati okvirne priprave. Do leta 2025 bodo izbrali lokacijo, od leta 2026 do 2035 pa bodo postojanko dejansko postavljali. V projekt so vključili tudi nekaj že načrtovanih misij: Čang'e 6, Čang'e 7; pa še Lune 25, 26 in 27. Za projekt iščejo dodatne zunanje partnerje, poroča TASS.
Podrobnosti tukaj.

Video: Kitajska samopredstavitev

4. Jaxa misli resno z lunarnim terencem

Sorodna novica Toyotin "terenec" na Luni?

Japonska je del "konkurenčnih" lunarnih načrtov, ameriškega programa Artemis, ki pa zaobjema dobršen del zahodnih sil. Že leta 2019 je naznanila razvoj lunarnega terenca s pomočjo podjetja Toyota. Vozilo bo habitat na kolesih, zmožno dlje časa vzdrževati življenju primerne razmere za posadko in po Luni prevoziti do 10000 kilometrov, po 1000 z enim polnjenjem. Energijo bodo zagotavljale gorivne celice. Nasa je že izrazila zanimanje za izdelek.

Dokler se v projekt ne začne stekati oprijemljiv denar, ostaja v predalu z neštetimi Powerpointovimi predstavitvami. No, tukaj se steka. Po prvih študijah sta zdaj agencija in Jaxa sklenili pogodbo za razvoj sistemov za vzdrževanje življenju primernih razmer. Morda bo leta 2029 šest metrov dolgo, pet metrov široko, štiri metre visoko terensko vozilo dejansko peljalo po sivem prahu.

5. Vse več težav s starim Hubblom

Hubble je vnovič ustavljen. Odpovedal mu je računalnik, ki nadzoruje opazovalne instrumente, sporoča Nasa. Glavni računalnik še vedno deluje in je zaradi zaznane napake vstopil v t. i. varni način delovanja, medtem ko Nasa išče vzroke odpovedi. Sprva je kazalo, da je kriv stari spominski modul, kar bi bilo logično, saj z leti degradira, poleg tega ga nenehno "bombardirajo" kozmični žarki. A ko je Nasa hotela preklopiti na rezervni spomin računalnika, ukaz ni bil izvršen. Zdaj tuhtajo, ali je nemara krivo vezje, ki skrbi za komunikacijo med glavnim računalnikom in drugimi komponentami. Hubble "stoji" že od 16. junija.

Pomožni računalnik, ki se je zaustavil, je NSSC-1 in izhaja že iz 80. let prejšnjega stoletja. Pohvali se lahko s 64 kilobajti spomina. Če ga ne bodo mogli več usposobiti, bodo preklopili na rezervnega, ki je isti model, le da je bil vgrajen med zadnjim vzdrževanjem Hubbla leta 2009.

6. V vesolje bi šlo 62 Slovencev

Rok za prijavo za astronavta Evropske vesoljske agencije je potekel. Esa prijave še analizira, a je že objavila preliminarne številke. Zanimanje je veliko, saj se je prijavilo kar 22 tisoč ljudi, od tega četrtina žensk. Največ je Francozov, kar 7 tisoč, kar je mogoče pripisati dejstvu, da je na Mednarodni vesoljski postaji trenutno francoski astronavt, zgoraj omenjeni Pesquet. Slovencev je 62. Ali se bo kateri uvrstil med 4 in 6 karierne astronavte ali 20 rezervnih, bomo izvedeli predvidoma oktobra 2022. Ta astronavtski razred utegne raziskovati tudi Mesec.

7. Italija in Slovenija bi sodelovali na področju vesolja

Sorodna novica Slovenija in Italija bi sodelovali na področju vesolja

Sorodna novica Počivalšek: Kmalu podpis pridružitvenega sporazuma z Evropsko vesoljsko agencijo

Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek je v okviru dvodnevnega obiska v Italiji z italijansko vesoljsko agencijo podpisal pismo o nameri o sodelovanju na področju vesoljskih dejavnosti v miroljubne namene, poroča Slovenska tiskovna agencija. Počivalšek je pismo o nameri sodelovanja podpisal z direktorjem italijanske vesoljske agencije Giorgiom Saccoccio, poroča Slovenska tiskovna agencija. Do podpisa je prišlo na pobudo italijanske strani, ki je naletela na zelo dober odziv s strani slovenskih podjetij in raziskovalnih institucij, so sporočili z ministrstva.

"Pismo o nameri predstavlja dobro podlago za vzpostavitev tesnejšega sodelovanja na področju vesolja med Slovenijo in Italijo, saj omogoča vzpostavitev okvira za sodelovanje, identifikacijo področij skupnega interesa, izmenjavo informacij in spodbujanje skupnih dejavnosti in pobud," je povedal minister. Predvidena je tudi ustanovitev skupnega usmerjevalnega odbora, v okviru katerega bodo dogovorjeni morebitni projekti sodelovanja in konkretni načini izvajanja tega dokumenta, ter redna srečanja, in sicer najmanj enkrat letno, izmenjaje v Sloveniji in Italiji.

8. Esa razkrila dolgoročne načrte

Evropska vesoljska agencija je razgrnila prioritete vesoljskih misij za obdobje 2035‒2050. Izmed stotice predlogov je izbrala tri fokusna področja.

Prva so ledene lune pri plinskih velikanih Osončja. Te so zanimive, ker po našem dozdajšnjem poznavanju vsebujejo ogromne podpovršne oceane, kjer so teoretično lahko za življenje ugodne razmere. Ena misija je sicer že v izdelavi, Juice, izstreljena bo v tem desetletju. Na podlagi njenih izkušenj bo Esa razvila naslednike, morda tudi pristajalnik.

Drugo področje je temeljna astrofizika, začenši z opazovanjem težnostnih valov iz vesolja, kjer Esa dejansko orje ledino. Njena sonda Lisa Pathfinder je dokazala zrelost tehnologije, v prihodnosti pa namerava izstreliti misijo LISA, kjer bodo predvidoma tri sonde letele v trikotni formaciji z medsebojno oddaljenostjo več milijonov kilometrov, pri tem pa merile spremembe oddaljenosti, manjše od atoma, in s tem zaznavale krčenje ter širjenje prostor-časa, torej težnostne valove. Poleg tega Esa želi natančnejših meritev kozmičnega sevanja ozadja, torej najstarejše odbite svetlobe, ki jo lahko še zaznamo.

Tretje področje so zmerno topli zunajosončni planeti. Zdaj na podlagi opazovanj in statističnega sklepanja vemo, da ima verjetno vsaka zvezda svoj planet, najbrž celo več. Bolj kot so Zemlji podobni, več naše pozornosti pritegnejo, in Esa želi skozi infrardeča opazovanja najti takšne.

9. Kar tri misije, namenjene planetu Venera

Sorodna novica Nasa bo do leta 2030 na Venero poslala dve misiji

Mars in Venera sta sosednja planeta, le da prvega podrobno raziskujemo, medtem ko drugemu ne namenjamo toliko pozornosti. Nasa je nazadnje sondo k Veneri poslala pred tremi desetletji (Magellan), zadnji evropski orbiter (Venus Express) je delo končal leta 2014, napol spodletela japonska misija Akatskuki pa ne žanje želenih rezultatov.

Zdaj pa so naenkrat napovedane kar tri nove, prvi dve bo izdelala Nasa. DAVINCI+ bo med spustom raziskoval ozračje tega peklenskega planeta. Malo pred trkom s tlemi bo priskrbel tudi prve fotografije širših Venerinih pokrajin. Delovanje na tleh za DAVINCI+ ni predvideno. Razvijalci si obetajo najti odgovor na vprašanje, ali je bila Venera nekoč prekrita z oceani ali ne. Izstreljen bo predvidoma leta 2029.

Druga misija, poimenovali so jo Veritas, bo kartirala Venerino površje, da bi tako skušali razumeti njeno geološko zgodovino, predvsem zakaj se je razvila tako drugače kot Zemlja. Pri tem bodo uporabili neke vrste radar, s katerim bodo skušali zaznati obliko površja in odkriti, ali na planetu še vedno bruhajo vulkani, ali nastajajo potresi. Z radarjem in še nekaterimi instrumenti pa bo opremljen evropski EnVision, podrobnosti so na voljo tukaj. Gre za orbiter, ki bo prav tako opazoval ozračje v radijski svetlobi.

10. Skrivnost temnenja Betelgeze razrešena

Zadnja leta je veliko praskanja po znanstvenih skalpih sprožala zvezda Betelgeza. Od leta 2019 naprej je nenavadno temnela in na neki točki dosegla le tretjino običajne svetlosti, sredi leta 2020 pa se je vrnila v normalnost. Skupina znanstvenikov pa je na podlagi opazovanj Evropskega južnega observatorija prišla do zaključka, da jo je zatemnil ogromen oblak prahu, ki ga je bila izvrgla nekaj časa nazaj, in ko se je ohladil, je ustvaril zaveso. Podrobnosti tukaj.

11. FOTO: Prve fotografije Ganimeda po desetletjih

Nasina sonda Juno je posnela prve bližnje fotografije Jupitrove lune Ganimed po več kot 20 letih. 7. junija je luno obletela na razdalji zgolj tisoč kilometrov. Pred tem ga je nazadnje leta 2000 fotografirala sonda Galileo. Ganimed je najmasivnejša, pa tudi največja luna Osončja s premerom 5268 kilometrov. Vsebovala naj bi podpovršni ocean tekoče vode.

Pričujoči fotografiji je Nasa objavila kot prvi, še veliko jih prihaja nazaj, v neobdelani obliki so/bodo na voljo tukaj.

Sonda Juno preučuje Jupitrov sistem in bo predvidoma delovala do leta 2025.

Več ozadja tukaj.

12. FOTO: SLS počasi dobiva končno podobo

Tehniki v Kennedyjevem vesoljskem središču na Floridi sestavljajo ključne elemente Vesoljskega izstrelitvenega sistema oziroma rakete SLS. Nedavno so združili stranske potisnike z osrednjo stopnjo, na to pa namestili povezovalni odsek, ki zdaj čaka še na drugo stopnjo (Interim Cryogenic Propulcion Stage, ICPS) in vesoljsko ladjo Orion. Po uradnem načrtu bo vse skupaj poletelo še letos, a spričo zamud je bolj verjetno leto 2022.

13. ODŠEL JE V ZGODOVINO: Kozmonavt Vladimir Šatalov

15. junija je v starosti 94 let umrl kozmonavt Vladimir Šatalov, sporoča Roskozmos.

Rojen je bil leta 1927 v Petropavlovsku (Kazahstan). Med drugo svetovno vojno se je bojeval pri Leningradu in se nato včlanil med vojaške pilote, kar ga je naposled pripeljalo med kozmonavte. Svoj prvi polet v vesolje je opravil januarja 1969 na Sojuzu-4, kjer so ročno izvedli približevanje in priklop dveh vesoljskih plovil (še Sojuz-5). Istega leta se je vkrcal tudi na vesoljsko ladjo Sojuz-8, ki je bila udeležena pri eksperimentalnem poletu treh vesoljskih ladij hkrati (Sojuz-6, Sojuz-7), pri katerem so medsebojno komunicirali prek satelita Molnija-1. Njegov poslednji polet se je zapisal v zgodovinske knjige: s Sojuzom-10 je izvedel prvi priklop na prvo vesoljsko postajo v zgodovini, Saljut ‒ se pa zaradi mehanske napake ni mogel vkrcati. Do leta 1991 je vodil kozmonavtsko središče Jurija Gagarina.

IZPOSTAVLJENI KOMENTAR UPORABNIKA:

NA VIDIKU:

Sreda, 30. junij ‒ Sojuz 2.1a ‒ Progres MS-17

Četrtek, 1. julij ‒ Sojuz 2.1b ‒ OneWeb