V Osrednjeslovenski statistični regiji, ki jo sestavlja 26 občin, se je v zadnjih osmih letih število prebivalcev povečalo za 5,6 odstotka, največ na Škofljici, in sicer kar za 30 odstotkov. Zdaj v regiji s prestolnico Ljubljano na čelu skupaj živi že več kot četrtina prebivalcev Slovenije. Na drugi strani se najbolj množično ljudje izseljujejo iz Zasavske regije, Pomurja in Koroške. Največ ljudi se je v zadnjih osmih letih izselilo iz Šalovcev. S trebuhom za kruhom je odšel vsak deseti prebivalec te majhne občine na Goričkem ob meji z Madžarsko.

Nastal bi lahko Ljubljanabor
Tudi podatki za Slovenijo torej kažejo, da ljudje še vedno stremijo k življenju v mestih. Gledano svetovno, bosta do leta 2050 v urbanih okoljih živeli že dve tretjini ljudi, čeprav mesta pokrivajo le odstotek zemeljskega površja. Mesta so zelo živ organizem, ki se spreminja z neverjetno hitrostjo. Pričakujemo lahko več modelov mest, ki bodo videti kot Singapur. Takšna mesta bodo temeljila na tehnologijah, bodo bolj totalitarna, demokracije bo manj. Antropolog in preučevalec mest Dan Podjed: "Vzpostavljale se bodo povezave, a ne v prostoru, temveč v času. Nastale bodo interesne mestne zveze, na primer Londubaj (London in Dubaj), Pekingapur (Peking in Singapur), morda celo Ljubljanabor, interesna mestna zveza Ljubljane in Maribora."

Mesta bodo najbolj rasla na Kitajskem, v Indiji in Nigeriji
Do leta 2050 se bosta v mesta preselili še dodatni dve milijardi in pol ljudi, in to bo pomenilo le nadaljevanje trenda zadnjih desetletij. Na Kitajskem smo v zadnjih tridesetih letih lahko spremljali pojav, ki so ga strokovnjaki opisali kot najhitrejšo in najmnožičnejšo selitev v zgodovini ⎼ kar pol milijarde ljudi se je priselilo v stotine velikih mest, to je tako, kot da bi se celotno prebivalstvo Evropske unije po padcu berlinskega zidu preselilo s podeželja v mesta – nismo mogli spremljati še nikdar prej v zgodovini, ugotavlja kanadski raziskovalec širitve mest Robert Muggah, ki je v Riu de Janeiru ustanovil Institut Igarape. Muggah na podlagi podatkov in projekcij rasti opazuje vplive hitrih širitev mest na njihove prebivalce: "V naslednjih 50 letih bo rast mest zgoščena v jugovzhodni in vzhodni Aziji ter v Afriki. Devetdeset odstotkov prihodnje rasti prebivalstva mest se bo zgodilo v teh delih sveta. Le tri države, Kitajska, Indija in Nigerija, bodo zaslužne za 40 odstotkov rasti urbanega prebivalstva."

"Opisana gibanja so zdaj neizogibna, preprečijo jih lahko le udar asteroida, svetovna pandemija ali katastrofalna vojna," je zelo nazoren Muggah.

Mesta so ranljiva
Občine oziroma mesta morajo torej spreminjati svoje prostorske načrte, kar so dolgotrajni postopki, in na splošno začeti drugače razmišljati o prostoru, saj so se njihove potrebe v relativno kratkem času zelo povečale. Če imamo v Sloveniji zaradi preseljevanja ljudi v mestna središča nekaj težav z infrastrukturo, prenatrpanostjo šol in vrtcev, je v velemestih stanje velikokrat zelo alarmantno.

Muggah govori o ranljivosti mest ⎼ torej o tem, kako so se mesta sposobna odzvati ob hitrih spremembah. Analizirali so ranljivost mest po vsem svetu in ustvarili zemljevid z več kot 2.000 mesti, ki imajo vsaj 250.000 prebivalcev. Tako so lahko dobili občutek, kako ranljiva so mesta po svetu.

V zahodni Evropi, Avstraliji in na Japonskem so na splošno mesta dokaj odporna, torej da se lahko prilagajajo in upirajo stresnim dogodkom ter po krizah zopet vstanejo. A zgodba ni le pozitivna. V Latinski Ameriki, podsaharski in severovzhodni Afriki, pa tudi v južni Aziji je slika zelo drugačna, pojasnjuje Muggah: "Tam je ranljivost mest vse večja. Del težave je, da ta mesta ležijo na območjih, na katerih imajo slabe medsosedske odnose in so zato prisotni konflikti, ekstremizem, terorizem ali množične migracije. To mesta zelo obremenjuje. Pozor – 90 odstotkov beguncev na svetu ne gre v zahodne države, ampak ostanejo v okolici območja, s katerega bežijo. Mesta tako velikega števila ljudi preprosto ne zdržijo."

Miami bi bil lahko skoraj v celoti pod vodo
Dve tretjini mest na svetu sta ob obalah, milijarda in pol ljudi živi na nizko ležečih obalnih območjih, morska gladina pa se je v zadnjem desetletju dvigovala hitreje od pričakovanj. Robert Muggah navaja projekcije ekologov, ki napovedujejo, da se bo v prihodnjih 40 ali 50 letih zaradi dvigovanja morske gladine morala preseliti milijarda ljudi, če se bo nadaljevalo zdajšnje dvigovanje temperatur. Združeni narodi so v zadnjem okoljskem poročilu navedli, da bi morali v izognitev katastrofalnim posledicam glede na predindustrijsko obdobje za cilj imeti dvig temperature za 1,5 stopinje, če pa se bomo še naprej vedli kot do zdaj, se bodo temperature najverjetneje dvignile za 3 stopinje Celzija.

Veliki priobalni deli Velike Britanije do Londona bi bili poplavljeni, tudi Sredozemlje bi bilo močno prizadeto. Težave so še bolj skrb vzbujajoče, ko se premaknemo proti Aziji in Afriki, kjer ob obali ležijo ogromna velemesta. Mumbaj in Šanghaj bosta na prvi bojni črti. Do leta 2040 naj bi se morska gladina dvignila za od pol metra do enega metra. To bi izbrisalo celotna obalna območja mest. Robert Muggah: “Naš izračun kaže takole: če se temperatura dvigne za 2 stopinji, bo skoraj celotno mesto Miami pod vodo. Pri dvigu za tri stopinje bi morje preplavilo tudi večino mest v notranjosti Floride in večino Mehiškega zaliva. Pri dvigu temperature za 3,5 stopinje bi bila skoraj celotna vzhodna obala Združenih držav potopljena. Enako velja tudi za severno Evropo; nizozemska mesta že pripravljajo načrte za plavajoča mesta v prihodnosti. Že pri dvigu za 2 stopinji Celzija bi bila tretjina nizozemskih rek pod vplivom slane morske vode.”

Je rešitev v interesnih zvezah mest?
Dejstvo je, da (vele)mesta potrebujejo zelo konkretne načrte in jasne vizije, sicer lahko hitro postanejo žrtve lastne rasti. Strokovnjaki največ težav vidijo pri zelo hitro rastočih mestih. Poleg tega napredek tehnološkega okolja ter uvedba avtomatiziranih sistemov in umetne inteligence spreminjajo mesta hitreje od pričakovanj. Če upoštevamo še globalne grožnje, naj bodo to množične migracije, pandemije ali hitre okoljske spremembe, to pomeni, da morajo biti mesta prožnejša kot kadar koli prej, da se bodo lahko spopadala z izzivi in se spreminjala dovolj hitro, da bodo omogočala ugodno življenjsko okolje. V pripravo in spreminjanje načrtov morajo vključiti prebivalce in uvajati nove tehnologije. To se zdi zelo očitno, šokantno pa je, da ima zelo malo hitro rastočih mest načrte.

Poleg tega mesta niso odvisna le od svojih politik in ukrepov, ampak tudi od višje ravni političnih odločitev ⎼ torej državne ravni. Zaznati je konflikt, ki za zdaj še nima nadnacionalnih razsežnosti in poteka na veliko izoliranih frontah hkrati, a se lahko v prihodnosti preseli tudi na idejno oziroma konceptualno raven. To je torej spopad za moč med institucijami.

Dejstvo je tudi, da se vse več svetovne gospodarske moči zgošča v mestih, ki pa nimajo formalizirane politične moči. Podjed pojasnjuje: "Nacionalne države po eni strani propadajo, nadomeščajo jih korporacije, ki so prevzele moč držav. V prihodnosti se bodo mesta zagotovo okrepila, povečala bodo svojo ekonomsko in politično avtonomijo. To se dogaja že danes. London je na primer v Veliki Britaniji tako rekoč država v državi, v Združenih državah so se nekatera mesta, kot so New York, San Francisco in Los Angeles, izolirala od Trumpove politike. Pričakovati je, da se bodo mesta začela povezovati nadnacionalno, vodili jih bodo izključno skupni interesi."

*Mesta prihodnosti je poseben projekt Vala 202 ob 10-letnici poljudnoznanstvene oddaje Frekvenca X. V petih delih posebne radijske serije in podkasta bodo podrobno analizirali prihodnost urbanega življenja, sodobne bivanjske rešitve, promet prihodnosti, infrastrukturo, ravnanje z odpadki, kakovost življenja … Z gimnazijci bodo razpravljali o njihovih vizijah mest prihodnosti.

Avdio: Celotna oddaja