To ugotavljajo udeleženci 6. kongresa Slovenskega mikrobiološkega društva, na katerem so slovenski strokovnjaki s področja veterinarske, medicinske, rastlinske, živilske, industrijske in okoljske mikrobiologije podali pregled najnovejših izsledkov svojih znanstvenih in aplikativnih raziskav.

Slovenska mikrobiološka stroka premore visoko usposobljen kader in sodobno opremljene laboratorije, raziskovalci pa dosegajo pomembne uspehe v svetovnem merilu, ugotavljajo udeleženci.

Kljub temu je bila na okrogli mizi o izzivih mikrobiološke diagnostike izpostavljena problematika neurejenosti razmer na področju laboratorijske diagnostike. Stroka opozarja na skorajšnje posledice za zdravje ljudi, živali in rastlin v primeru, da se bo zapostavljanje področja nadaljevalo.

Spodbudno povezovanje
Spodbudno je, da se slovenski mikrobiologi med seboj vedno bolj povezujejo. Kakor je v pozdravnem nagovoru dejal predsednik organizacijskega odbora kongresa dr. Matjaž Ocepek z Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani, napredek stroke "ni odvisen samo od aktivnosti posameznih raziskovalcev ali raziskovalnih skupin, ampak v veliki meri tudi od našega sodelovanja, izmenjave znanj, združevanja idej, tehnološke podpore, upoštevanja povratnih informacij iz prakse ter zavedanja, da se skupnost od nekdaj bolje izkazala kot skupina nepovezanih posameznikov".