Kalifornijski znanstveniki so s pomočjo primerjave podatkov iz preteklih štiridesetih let ugotovili statistično povezanost med populacijo morskih vider in gostoto morske trave. Prisotnost morskih vider namreč zmanjša prehrambno aktivnost morskih ježkov, ki jedo morsko travo.

Ob prisotnosti vider se ježki skrijejo v razpoke in se zadovoljijo z odmrlimi delci morske trave, medtem ko rastočo travo pustijo pri miru. To pomeni, da je na območjih, kjer je več morskih vider, gostejša tudi morska trava. Ta lahko zato uspešno zadrži tudi do 12-krat več ogljikovega dioksida kot na območju, kjer ježki niso skriti.

Avtorja študije Chris Wilmers in James Estes, profesorja okoljskih študij na kalifornijski univerzi, sta sicer opozorila, da vpliv morskih vider ne more v celoti odpraviti težave povišanega ogljikovega dioksida v ozračju, lahko pa služi kot primer, kako lahko tudi živalska populacija vpliva na spremembe v ozračju.

Večina modelov, ki se ukvarja z vprašanjem ozračja, po mnenju obeh profesorjev zanemarja vpliv živalskih populacij. Če bi okoljske vede v svoje modele vključile tudi živalske populacije, bi lahko nastali predlogi, ugodni tako za živali kot za ozračje, sta prepričana avtorja študije.

L. L.