Med prioritetami je izpostavila bolje delujoč in bolj viden forum.

Do zdaj so prizadevanja EFSRI-ja privedla do oblikovanja načrtov za 55 panevropskih raziskovalnih infrastruktur, od katerih je 37 že vzpostavljenih, in sicer na vseh področjih znanosti, pri čemer je bilo mobiliziranih blizu 20 milijard evrov naložb. Foto: EPA
Do zdaj so prizadevanja EFSRI-ja privedla do oblikovanja načrtov za 55 panevropskih raziskovalnih infrastruktur, od katerih je 37 že vzpostavljenih, in sicer na vseh področjih znanosti, pri čemer je bilo mobiliziranih blizu 20 milijard evrov naložb. Foto: EPA

"EFSRI bi rada zapustila bolje integriranega v prenovljen evropski raziskovalni prostor, bolje delujočega in bolj vidnega," so njeno izjavo povzeli v sporočilu za javnost na spletni strani ESFRI-ja.

Trenutno predsedujoči forumu Jan Hrusak pa je dejal, da je Kolarjeva odlična izbira, med drugim zato, ker je strokovnjakinja tako na področju znanosti kot politike.

Kot so dodali na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, je bil EFSRI ustanovljen leta 2002 s ciljem podpreti skladen in strateško usmerjen pristop k oblikovanju politik na področju raziskovalnih infrastruktur v Evropi kot ključnega elementa nastajajočega Evropskega raziskovalnega prostora. Kot medvladni forum deluje kot evropsko središče znanja o raziskovalni infrastrukturi in svetuje vladam o nacionalnih, evropskih in mednarodnih naložbah v znanstvene zmogljivosti.

Ključni pri tem so ESFRI-jevi načrti s prednostnimi seznami mednarodnih projektov raziskovalne infrastrukture, ki se periodično posodabljajo. Ti so tudi model in spodbuda za pripravo nacionalnih strategij za to področje, kot je v Sloveniji načrt razvoja raziskovalnih infrastruktur.