Poleg vseh prednosti, ki jih nove tehnologije in e-trgovina prinašata, pa proces spremljata naraščajoča odvisnost od takšnih omrežij in vedno večja ranljivost zaradi kriminalnega vdiranja in zlorabe.

Najnovejši podatki kažejo, da je odvisnost od interneta povečala ranljivost družb. Največje tveganje pomeni t. i. internetni kriminal. Vsakodnevne grožnje obsegajo vse od nezaželene e-pošte (spama) do virusov, črvov, trojanskih konjev, vdiranja v računalnike, pa tudi kraje identitete, prevar ali zlorabe otrok.

Osebni računalniki najranljivejši
Uporaba interneta je spremenila način delovanja skupin organiziranega kriminala. Informacijske in komunikacijske tehnologije so organiziran kriminal opremile z novimi orodji za izvajanje tradicionalnega organiziranega kriminala in z novimi orodji za nove tipe kriminala. Med najljubšimi tarčami internetnih kriminalcev so osebni računalniki, ker so najbolj ranljivi, saj večina uporabnikov ne zaščiti svojih računalnikov niti z najosnovnejšimi ukrepi za zaščito.

Raziskava varnostnega podjetja Symantec je pokazala, da se polovica vprašanih ne prepozna poskusa kraje identitet različnih institucij (phishinga), s katerim se kriminalci izdajajo za banke ali druge finančne institucije. 3,8 odstotka vprašanih jih celo odgovarja na elektronska sporočila o svojih bančnih računih. Raziskava je tudi pokazala, da manj kot polovica vprašanih posodablja svoje protivirusne programe, samo vsak deseti pa ima na svojem računalniku programe, ki preprečujejo spam.

Prek interneta do osebnih podatkov
Internetni kriminalci po navadi uporabljajo lažna ali "minirana" elektronska sporočila, ki se na pogled ne ločijo od sporočil različnih bank, da bi izvedeli podatke od nič hudega slutečih uporabnikov interneta. Phishing postaja vedno bolj prebrisan in učinkovit, z njim pa kriminalci zbirajo podatke strank manjših bank in finančnih institucij.

Internet omogoča lažje pranje denarja, pridobljenega s tradicionalnim kriminalom: tehnike vključujejo previsoko in prenizko fakturiranje ter dražbe. E-bančništvo in uporaba e-denarja sta olajšala premikanje umazanega denarja, morebitne grožnje pa vključujejo tudi internetni terorizem.

Ukrepi proti internetnemu kriminalu
Nove tehnologije prinašajo nove vrste kriminala, zato vedno več vlad vzpostavlja posebne enote, ki se ukvarjajo z internetnim kriminalom, nekateri že obstoječi ukrepi, ki naj bi internet naredili varnejši za uporabnike, pa vključujejo:
- zakodirane podatke, ki jih s pomočjo kodirnih tehnik, ki pomešajo podatke, zakodirajo pred prenosom; podatke nato odkodirajo, ko jih dobi prejemnik,
- omejevanje dostopa do določenih internetnih strani,
- uporabo naprednih požarnih zidov,
- stroge kazni za prestopnike.

Od novembra 2001 lahko države podpišejo Konvencijo o kriminalu na internetu (ETS 185) Sveta Evrope. Njeno učinkovito izvajanje naj bi podpisnicam omogočilo obvladati naraščajoči internetni kriminal. Do zdaj je konvencijo podpisalo 43 držav, med njimi tudi Kanada, Japonska, Južna Afrika in ZDA, ki niso članice Sveta Evrope, ratificiralo pa jo je 18 držav.

Potrebno sodelovanje držav
Internetni kriminal pomeni nove izzive tudi za zakonodajo in mednarodno sodelovanje. Nekateri ukrepi, ki bi jih morale sprejeti države za učinkovit boj z internetnim kriminalom, vključujejo:
- učinkovito kriminalizacijo internetnih prestopkov; zakonodaje različnih držav bi se morale čim bolj uskladiti, da bi se izboljšalo sodelovanje med državami,
- vzpostavitev preiskovalnih procedur in institucij, ki bi pomagala v boju proti visokotehnološkem kriminalu,
- neposredno sodelovanje med institucijami držav ter med državnimi institucijami in zasebnim sektorjem,
- učinkovite režime pravne pomoči, ki bi omogočali neposredno sodelovanje med različnimi državami in vzpostavitev medvladnih mrež.

T. V.