Plovilo, ki ga namerava na Luno poslati ESA, se bo moralo tudi brez človeške pomoči izogibati oviram na površju. Foto: ESA
Plovilo, ki ga namerava na Luno poslati ESA, se bo moralo tudi brez človeške pomoči izogibati oviram na površju. Foto: ESA

Japonska bo do leta 2015 na Luno poslala robota, do leta 2020 pa naj bi postavili tudi robotsko oporišče. Načrte v to smer gradijo tudi v Evropi, saj nameravajo na Lunino površje leta 2018 poslati napredno vesoljsko plovilo brez posadke.

Plovilo naj bi po pristanku na Luni pustilo manjšega robota, ki bo na Zemljo pošiljal podatke in posnetke. Z njegovo pomočjo bodo iskali minerale in vodo.

"To je pomemben tehnološki projekt. Prvotno je namenjen Luni, a če nam uspe mehak in natančen pristanek na njenem površju, potem lahko podobno ponovimo tudi na drugih planetarnih telesih," je za BBC dejal Michael Menking in nemške podružnice družbe EADS Astrium, ki je za ta projekt podpisala pogodbo z Evropsko vesoljsko agencijo.

Projekt je vreden 6,5 milijona evrov. Plovilo bo pristalo na južnem polu Lune, ker je tam zadosti sončne svetlobe, da bosta tako plovilo kot robot lahko delovala do šest mesecev. To je tudi "najprijaznejše" področje za morebitne poznejše pristanke človeške posadke.