Analogni oddajnik na Nanosu je bil ob prehodu Slovenije na digitalno oddajane televizijskega signala leta 2010 ugasnjen teden dni pred ostalimi analognimi oddajniki in je tako prvi oddajal program TV Koper / Capodistria samo v digitalnem signalu. Foto: RTV Slovenija
Analogni oddajnik na Nanosu je bil ob prehodu Slovenije na digitalno oddajane televizijskega signala leta 2010 ugasnjen teden dni pred ostalimi analognimi oddajniki in je tako prvi oddajal program TV Koper / Capodistria samo v digitalnem signalu. Foto: RTV Slovenija
Na področju Oddajnikov in zvez od začetka digitalizacije delujemo v času hitrih in nenehnih sprememb. Digitalna tehnika doživlja nenehne spremembe, ne samo v tehnološkem smislu, da je treba znanja nenehno obnavljati in nadgrajevati, temveč tudi v poslovnem smislu. Prinaša namreč priložnosti, ki se jim je potrebno nenehno prilagajati. In to seveda počnemo. Foto: RTV Slovenija

Oddajniki in zveze RTV Slovenija skrbijo za široko razpredeno mrežo radijskih in televizijskih oddajnikov ter pretvornikov, prek katerih oskrbujejo poslušalce in gledalce z nacionalnimi, regionalnimi in manjšinskimi programi Radiotelevizije Slovenija, na mnogih lokacijah oddajajo signal lokalnih, regionalnih in komercialnih radijskih in TV-postaj. Pomembno je tudi sodelovanje s ponudniki telekomunikacijskih storitev, ki jim ponujajo storitve na področju gradnje in vzdrževanja njihovih sistemov. Obsežna infrastruktura oddajnikov in pretvornikov omogoča, da se zmogljivosti oddajajo v uporabo tudi drugim, ki imajo svoje zveze (operaterji mobilne telefonije, elektrogospodarstvo, MORS, MNZ, kontrola zračnega prometa ...) in seveda drugim udeležencem v radiodifuznem spektru.

Za uspešno delovanje in ustrezno vzdrževanje tehnologije skrbi razvejana organizacija delovnih skupin. Skupina za razvoj opravlja poleg osnovnih nalog, frekvenčnega planiranja in projektiranja tehnologije tudi projekte za zunanje uporabnike in sodeluje v več mednarodnih organizacijah, ukvarja se s problematiko osnovne dejavnosti Oddajnikov in zvez in pripravlja pogoje za uvajanje novih tehnologij.

Za pokrivanje zamejstva in Slovencev z radijskim programom drugod po Evropi uspešno služijo oddajniki na Belem Križu in Nemčavcih. Od novembra 1997 RTV Slovenija omogoča tudi sprejem radijskih in televizijskih programov prek satelita in spleta.

Miran Dolenec, vodja Oddajnikov in zvez RTV Slovenija, je ob tem povedal: "Na področju oddajnikov in zvez od začetka digitalizacije delujemo v času hitrih in nenehnih sprememb. Digitalizacija se je začela nekaj let pred letom 2010, ko smo skoraj v celoti ugasnili analogno omrežje. Analogna tehnika je trajala z manjšimi izboljšavami desetletja, lahko rečemo petdeset ali več let. Digitalna tehnika doživlja nenehne spremembe, ne samo v tehnološkem smislu, da je treba znanja nenehno obnavljati in nadgrajevati, temveč tudi v poslovnem smislu. Prinaša namreč priložnosti, ki se jim je treba nenehno prilagajati. In to seveda počnemo."


Omrežje DVBT-
Poleg prizemnega omrežja MUX A, kjer se širi HD-signal vseh treh nacionalnih programov TV Slovenija in SD-signal regionalnih programov, upravljajo tudi prizemno omrežje MUX C, kjer se širi SD-signal nacionalnih in komercialnih televizijskih programov. Omrežje MUX A je bilo zgrajeno leta 2010 in pokriva 99 odstotkov slovenskih gospodinjstev. Omrežje MUX C je bilo zgrajeno leta 2013 in pokriva 96 odstotkov slovenskih gospodinjstev. Na začetku delovanja omrežja MUX A je bil televizijski program oddajan samo s SD-signalom, zaradi hitrih tehnoloških sprememb, zgraditve omrežja MUX C in velike ponudbe na trgu televizijskih sprejemnikov, ki omogočajo sprejem HD-signala, pa so že leta 2012 gledalci, ki so spremljali televizijske programe prek oddajniške mreže DVB-T, dobili možnost sprejema televizijskih programov v HD-ločljivosti. Prednosti digitalne televizije so predvsem odpornost na motnje pri sprejemu, več TV-programov znotraj enega televizijskega kanala, možnost dodatnih storitev, možnost širokozaslonskega formata, možnost oddajanja signalov televizije visoke ločljivosti (HD) in učinkovita raba radiofrekvenčnega spektra.

Omrežje DAB+
Radio nove generacije je mogoče spremljati od septembra 2016. RTV Slovenija je stopila v novo dobo radijskega oddajanja prek digitalnega signala s štirimi nacionalnimi radijskimi programi in osmimi komercialnimi programi. Signal DAB+ se oddaja na oddajnih točkah Krim, Krvavec, Nanos, Plešivec, Pohorje, Šance, Tinjan in Trdinov vrh. Omrežje dosega 73 odstotkov slovenskih gospodinjstev ter pokriva 89 odstotkov avtocest in hitrih cest. Prednosti digitalnega radia so predvsem odpornost proti motnjam pri sprejemu (kakovost zvoka), več radijskih programov znotraj enako širokega frekvenčnega pasu, tehnološka prilagodljivost mobilnemu sprejemu, možnost dodatnih storitev (večpredstavnostne vsebine, besedilna in slikovna sporočila v zvezi s programom, elektronski programski vodnik in prometne informacije v obliki dodatnih besedilnih in slikovnih sporočil) in učinkovita raba radiofrekvenčnega spektra.

Omrežje FM
Radijski signal smo začeli oddajati leta 1924 na podlagi prizadevanj inženirja Marija Osane, nadaljevali pa s prvim radijskim prenosom dve leti pozneje, a do leta 1953, ko so se začeli poskusi z oddajanjem na omrežju UKV FM, se je radijski signal širil izključno prek srednjih in dolgih valov. Marca 1954 je na ljubljanskem gradu začel redno delovati oddajnik UKV FM, ki sta se mu leto dni pozneje pridružila še oddajnika na Nanosu in Mariboru. Leta 1966 je ob 21 srednjevalovnih oddajnikih delovalo že 25 oddajnikov UKV FM, dve leti pozneje so se začela prva oddajanja v stereofonski tehniki. Leta 1986 je delovalo 23 srednjevalovnih oddajnikih in 69 oddajnikov UKV FM in pretvornikov, leto dni pozneje pa je RTV Slovenija začela oddajati RDS. Na 81 FM-oddajnikih je na voljo signal osmih radijskih programov, štirih nacionalnih, dveh regionalnih in dveh radijskih programov za narodne skupnosti. FM-signal pokriva skoraj vsa slovenska gospodinjstva.

Prihodnost radijskega in televizijskega prizemnega omrežja
V Evropi je RTV Slovenija ena redkih, ki ima enoto Oddajnikov in zvez organizirano znotraj javnega medijskega servisa. V preteklosti je bilo tovrstne organiziranosti več, vendar je večina držav to dejavnost ločila. Evropske direktive tako ureditev, kot jo imamo v Sloveniji dopuščajo, če so enako obravnavane storitve za hišne programe in storitve za druge televizijske in radijske programe.

»Na razvoj Oddajnikov in zvez bo v prihodnosti odločilno vplival razvoj tehnologij. Pojavljajo se mobilna, internetna omrežja, ki tudi omogočajo prenos TV- in radijskega signala. Vloga oddajnikov in zvez pri razširjanju televizijskih programov se je v zadnjih letih zmanjšala,« meni Miran Dolenec. Predvideva, da z omrežja DVB-T spremlja TV-program le še 12 odstotkov gospodinjstev. To so sicer podatki za prvi televizor, mnogokrat se signal dodatnega televizijskega sprejemnika v gospodinjstvu sprejema prek omrežja oddajnikov in zvez, kar tu ni upoštevano. V Evropi so države, ki imajo ta delež še manjši, a kljub temu je treba ta omrežja vzdrževati. »Na drugi strani pa se radio večinsko še posluša z omrežij, za katere skrbijo Oddajniki in zveze RTV Slovenija, to je prek FM in DAB+ omrežja, ki ga je RTV Slovenija zgradila leta 2016. Zaradi tega so omrežja še zelo pomembna in bodo ostala še naprej še doda Miran Dolenec.