V teh vodah so bili pred desetletjem soočeni s padcem prihodkov zaradi Napsterja in njegovih potomcev po duhu. Glasbena in filmska industrija sta iskali obrambo. Načini so bili raznovrstni, od zaščite zgoščenk pred kopiranjem, zaradi katere jih nekateri predvajalniki niso želeli sukati; milijonskih tožb proti najstnikom, ki so si protipravno pridobili nekaj MP3-jev; do propagandnih akcij, kjer so deljenje avtorskih vsebin primerjali s sovjetskim komunizmom.

Vse to nelegalnega razširjanja avtorskih vsebin po medmrežju ni ustavilo. Pred dekado je tako industrija predvsem po svetu, pa tudi pri nas glasno zahtevala pavšalno nadomestilo za piratstvo. Nekakšen davek, ki bi se plačeval pri vseh predmetih, ki so neposredno povezani s kopiranjem avtorsko zaščitenih vsebin.

Slovenski odgovor je leta 2006 prišel v obliki uredbe o zneskih nadomestil za zasebno in drugo lastno reproduciranje. To sicer ni "nadomestilo za piratstvo", čeprav so ga takrat njegovi avtorji po poročanju SloTecha tako poimenovali.

Dovoljene so tri osebne kopije
Gre za pavšal, davek, ki ga kupci plačamo ob nakupu praznih zgoščenk, DVD-jev in drugih pomnilniških medijev, pa tudi tiskalnikov in CD-zapisovalnikov. Utemeljen je na pravici kupca avtorskega dela do nekaj osebnih kopij za lastno uporabo (največ tri).

Poenostavljeno, zgoščenko svojega najljubšega izvajalca lahko zakonito pretopimo v MP3-datoteke in ga prek njih poslušamo v avtomobilu. To pravico pa plačamo posredno, ko kupimo paket praznih zgoščenk, ne glede na njihov namen, denar pa gre v roke organizacij, ki predstavljajo avtorje in izvajalce.

Ne glede na besede industrije torej pravno gledano to ni "nadomestilo za piratstvo". To je v pomembnem sodnem precedensu potrdilo tudi Sodišče Evropske unije v Luksemburgu.

Nizozemci zahtevali povišanje nadomestila
Višino nadomestila na Nizozemskem določa sklad SONT. Pred kratkim je zahteval zvišanje, da bi pokril tudi škodo, nastalo zaradi nezakonitega kopiranja. Temu se je uprla skupina podjetij na čelu z družbo ACI Adam, ki se ukvarja s prodajo tiskalnikov, praznih zgoščenk in zapisovalnikov. Nizozemsko sodišče je zadevo odstopilo Sodišču EU-ja.

Dovoljenje za piratstvo
To je razsodilo, da bi bilo povišanje v imenu škode zaradi nezakonitega kopiranja v neskladju z evropsko ureditvijo. Da ne bo pomote, sodišče ni prepovedalo zbiranja nadomestila za zasebno in drugo lastno reproduciranje, temveč je prepovedalo, da bi se to prelevilo v nadomestilo za piratstvo.
Če bi imele države možnost sprejetja predpisov, s katerimi bi dovolile reproduciranje v zasebne namene iz nezakonitega vira, bi nastala škoda za dobro delovanje notranjega trga, piše v sporočilu za javnost. Poenostavljeno, uradno plačevanje nadomestila za piratstvo bi to dejavnost posredno uzakonilo.

"Ni mogoče dopustiti nacionalnega predpisa, ki nikakor ne razlikuje med kopijami v zasebne namene, ki se naredijo iz zakonitih virov, in tistimi, ki se naredijo iz ponarejenih ali piratskih virov," poudarja sodišče. S tem bi povzročili veliko škodo avtorjem in rušili sistem varovanja njihovih pravic, hkrati pa bi kaznovali vse uporabnike. Vsi bi namreč morali plačevati za škodo, ki jo storijo le nekateri, zanjo pa tako ali tako veljajo določbe kazenske zakonodaje.

V Sloveniji zastoj izplačevanja
Pri nas kupci nadomestilo plačujejo že od leta 2006, vendar od leta 2009 naprej denar zastaja. Takrat je Zavodu IPF prenehalo začasno dovoljenje za kolektivno upravljanje teh pravic. Upravičenci v Sloveniji jih tako ne prejemajo, ker ni bilo dogovora o načinu in kriterijih izplačevanja.

Zadnji sestanek kolektivnih organizacij in urada za intelektualno lastnino na to temo se je zgodil sredi januarja. Urad od organizacij želi, da se o kriterijih končno poenotijo, a dlje od zagotovila, da bodo vse "v dobri veri in konstruktivno storile vse potrebne korake, da bodo lahko avtorji in drugi upravičenci v Sloveniji ponovno prejemali nadomestila", niso prišli.

Vsebine se selijo drugam ...
Vprašanje pa je, koliko je pavšalna ureditev danes še smiselna ob tem, da je vse manj avtorskih del - programov, iger, albumov - na zgoščenkah in DVD-jih. Digitalna distribucija se seli na splet in v pomnilniški oblak. Uporabniki pa bodo SAZAS-u in sorodnim društvom še vedno plačevali pavšal, ko si bodo na fizični DVD skopirali arhiv lastnih digitalnih fotografij.

... skupaj z denarjem
Po drugi strani digitalna distribucija vsebin prek servisov, kot sta denimo Spotify in Netflix, prinašata vse manj prihodkov dejanskim avtorjem in nosilcem avtorskih pravic - razen zgornje rezine smetane najuspešnejših. Nekateri že govorijo o globoki krizi v glasbi, ki se bo poglabljala tako dolgo, dokler se ne bo pojavil alternativen in zanesljiv kanal plačevanja od porabnikov do avtorjev. Do takrat bodo celotni albumi na voljo s klikom na YouTube, igre in TV-serije na PirateBayu, avtorji pa tanjših denarnic. Ali pa se za avtorstvo nekateri sploh ne bodo odločili.