Številni izumi nam danes letenje omogočajo na različne načine, a ena najzanimivejših naprav, ki nam omogoča pot iznad oblakov do trdnih tal, je hkrati tudi ena najpreprostejših naprav – padalo. "Mislim, da je to najbližje, kar se lahko človek približa letenju," smo slišali med skokom s 4.000 metrov nad dolino Soče. Frekvenca X na Valu 202 je z izkušenimi inštruktorji iz Bovca padalstvo praktično preizkusila. Na kakšen način deluje priprava, ki brez motorja in trdnih delov človeku omogoča izkušnjo letenja?

S padalom med oblake
"Padalec po odskoku pospešuje le pet ali šest sekund, potem je njegova hitrost med prostim padom stalna – med 200 in 220 km/h. Padalo deluje kot zavora, hitrost se do pristanka zmanjša na 20 km/h, kar lahko naše mišice ob pristanku obvladajo," pojasnjuje fizik dr. Miha Ravnik s Fakultete za matematiko in fiziko.

Andrej Kostanjevec, padalski inštruktor v Bovcu, je v 15 letih opravil približno 6.000 skokov s padalom. "Težko je opisati ta občutek svobode in hkrati nemoči. Strah te je v letalu, ko pa enkrat odskočiš, ostane le še sprostitev. V oblaku si kot v nekakšni megli, le hladneje postane, to zelo hitro občutiš v vročih poletnih dneh."
Nadzvočna padala v vesolju
Padala smo v 20. stoletju začeli uporabljati za široko paleto dejavnosti, med drugim tudi pri izletih v vesolje. Najprej so padala prišla v rabo ob vračanju plovil na Zemljo, potem pa je prišel čas za razmislek o pristanku na Marsu. Ker je ta od Zemlje v povprečju oddaljen 225 milijonov kilometrov, je prevoz goriva drag in tehnično zahteven. Veliko lažje je bilo iskati rešitev v padalih.

Dr. Tomaž Zwitter s Fakultete za matematiko in fiziko izpostavlja, da padala za pristanek na Marsu uporabljamo že od 70. let. "Ozračje na Marsu je za Zemljine razmere zelo redko, le okrog en odstotek, se pravi bi tako nizke gostote ozračja na Zemlji našli šele več deset kilometrov visoko."

Svetovni rekord slovenskih jadralnih padalcev
Največje razdalje so sposobna premagati jadralna padala. Trenutni svetovni rekord v preletu, torej letenju v eno smer, je 564 kilometrov, v Braziliji so ga pred dvema letoma postavili trije domači padalci. Polet s pristankom na vzletišču je drugačna disciplina, bistveno je, da je pot krožna in da jadralni padalci pristanejo, kjer so vzleteli. V tej disciplini so aprila postali svetovni rekorderji štirje slovenski jadralni padalci.

Jošt Napret, Bojan Gaberšek, Primož Suša in Dušan Orož so postavili nov svetovni rekord v poletu z vrnitvijo na vzletišče, preleteli so kar 302 kilometra v desetih urah in prejšnji rekord izboljšali za 20 kilometrov. Na poti, ki so jo preleteli, je padlo že kar nekaj svetovnih rekordov, ker padalcem pri dolgem letenju pomaga tudi teren. Vzleteli in pristali so na Soriški planini, poleteli so skoraj do Marmolade v italijanskih Dolomitih. "Padalo je nekaj posebnega, ker letiš z vetrom v laseh, imaš pristen stik z naravo, ptiči jadrajo s tabo, sploh orli v Julijskih Alpah so še posebej fascinantni," opisuje Jošt Napret.