Za svoje znanstvene dosežke je leta 1864 prejel Copleyjevo medaljo Kraljeve družbe iz Londona. O pomenu njegove teorije za znanost smo govorili s profesorjem zoologije in molekularne evolucije na ljubljanski biotehniški fakulteti Petrom Trontljem.

Geografsko strnjena raznolikost posameznih vrst, ki jo je Darwin opažal na svojih potovanjih, je bila povod za evolucijsko teorijo. Nam lahko pojasnite, kakšen je bil njen razvoj po njeni prvotni predstavitvi (v svojem času je verjetno naletela na nemalo očitkov)?
Preveč bi poenostavljal, če bi rekel, da je le čudovita narava na eksotičnih popotovanjih dovolj za uvid v evolucijo življenja. Darwin je bil kompleksen naravoslovec, ki je opazoval in proučeval naravo in živa bitja povsod, tudi na domačem vrtu. Njegove številne znanstvene razprave segajo na mnoga področja biologije.

Darwin je spoznal, da celotno biologijo kot rdeča nit prepreda in osmišlja nekaj preprostih osnovnih principov, in ti so postali temelji njegove evolucijske teorije. Je pa res, da eksotični, tropski kraji poleg romantike in splošne privlačnosti skrivajo naravo, ki je bistveno bujnejša in pestrejša od tiste v domači Angliji. In očitno tudi bolj navdihujoča. Nadgradnja evolucijske teorije v neodarvinizem ali moderno sintetsko teorijo evolucije, kakršno poznamo danes, je potekala precej manj romantično. Na samostanskih gredicah očeta genetike Gregorja Mendla, pozneje pa v laboratorijih in pisarnah, so se rodila spoznanja o genetskih in molekulskih osnovah dedovanja in mutacij ter matematični zapisi in modeli evolucijskih zakonitosti.

Je bil pri svojih raziskavah osamljen? So mu sodobniki ali predhodniki morebiti konkurirali s podobnimi oz. drugačnimi teorijami o nastanku in razvoju vrst?
Zamisel o enovitem zgodovinskem izvoru življenja in postopnem nastajanju njegove današnje pestrosti, torej njegovi evoluciji, sega vsaj do nekaterih antičnih filozofov. Na Darwina je še posebej vplival francoski evolucionist Lamarck, ki pa, tako kot drugi predhodniki, ni dovolj prepričljivo razložil mehanizmov evolucije. To je uspelo šele Darwinu, čeprav je istočasno zelo podobno razmišljal drug britanski naravoslovec in Darwinov znanec, Alfred Russel Wallace. Na neki način sta očeta teorije oba, saj sta znanstveni članek, v katerem je bil oris teorije objavljen eno leto pred izidom znamenite knjige O izvoru vrst …, objavila v soavtorstvu. Ko je Darwin postal priljubljen in razvpit, mu je Wallace priznal, da je nekoliko bolj zaslužen. Pravijo, da sta ostala v dobrih odnosih. Zgleden primer znanstvenega fair-playa.

Katera so najnovejša znanstvena dognanja, h katerim je evolucijska teorija vsaj posredno pripomogla?
Morda bi bilo, vsaj na področju znanosti o življenju, lažje poiskati dognanja, ki niso povezana z evolucijo, ker jih je manj. Naj vseeno poskusim: mehanizmi delovanja virusa HIV in s tem možni načini zdravljenja aidsa; biološka in genetska dejstva, ki spodbijajo vsakršen rasizem in ideje o večvrednosti določenih narodov; pogled na zgodovino življenja na zemlji, ki razkriva, da smo ljudje le vejica med milijoni drugih na neskončno razvejenem drevesu življenja, brez pooblastil, da to drevo obrezujemo in uničujemo.

Kreacionisti trdijo, da teorija o evoluciji ni neposredno dokazljiva, temveč sloni na posrednih dokazih, ki si jih lahko vsak posameznik razlaga po svoje. Kako odgovarjate?
Trditi, da vsa materialna dejstva, dokazi, če hočete, iz narave ne podpirajo organske evolucije kot najbolj zdravorazumske razlage življenja na zemlji, je bedasto. Seveda nihče ne more z gotovostjo neposredne priče trditi, da so pred sto milijoni let po zemlji hodili dinozavri, saj nas ljudi kot prič takrat ni bilo zraven. A že kmečka logika nam, ob pomoči Darwinovega namiga, pove, da je to najverjetnejša razlaga vseh fosilnih najdb in obstoja današnjih ptic. Gre za vprašanje zavestnega zanikanja osnovne pameti. Nisem religiolog, a dvomim, da to kakšna religija zahteva od svojih privržencev.

Predvsem v ZDA so razprave o (ne)dokazljivosti tovrstnih teorij venomer prisotne in goreče. Tudi o uvajanju kreacionističnih, še bolj pa teorije t. i. inteligentnega načrta v šolski kurikulum. Raziskav je veliko. Po nekaterih naj bi se k tem teorijam nagibalo tudi do 40 odstotkov Američanov.
To ni edina razlika med ameriško in evropsko kulturo. Predlagam, da se v tem primeru ne zgledujemo po Američanih.

Ali je bila tudi na Slovenskem Darwinova teorija prvotno deležna nezaupanja?
Slovenski biologi in naravoslovci so generacijo, dve nazaj z zglednim izobraževalnim delom poskrbeli, da je Darwinov evolucijski nauk splošno sprejet v naši družbi. Danes me bolj kot prodor kreacionizma skrbi splošni upad biološkega poučevanja v osnovnih in srednjih šolah ter krčenje programov, ki seznanjajo učence z evolucijo. Neznanje ustvarja prostor za manipulacijo. Nepoznavanje naravne evolucije je kritično v času, ko ohranjanje narave postaja pogoj za lastno preživetje.

Bi si upali z uporabo evolucijske znanosti napovedati, kakšen bi bil lahko nadaljnji razvoj človeka?
Evolucija nas uči, da sesalčje vrste ne živijo dlje od nekaj milijonov let. V ne tako oddaljeni prihodnosti nas torej čaka izumrtje, ki je sestavni del evolucijskega dogajanja. Evolucija nas tudi uči, da po izumrtju začasno dominantne oblike življenja prevlada neka nova, do tedaj lahko povsem neznatna. Dinozavre so nadomestili sesalci, kdo bo nas, pa ne vem.

Ali smo še predmet evolucijskega razvoja ali pač z lastnimi posegi v svoj razvoj ubiramo "svojo pot" (razvoj medicine z imunizacijo, prehrana, zakaj smo - če smo - vse višji, daljšanje življenjske dobe, podnebne spremembe in naše prilagajanje ipd.)?
Sodobna biomedicina, antibiotiki in učinkovita cepiva so zelo mlade pridobitve, stare največ nekaj človeških generacij. V tako kratkem času se morebitne upočasnitve evolucije ne da zanesljivo zaznati. Po drugi strani sta daleč največji evolucijsko pomembni spremembi eksponentna rast človeške populacije in skoraj popolna prekinitev populacijske strukture, recimo z množičnimi medcelinskimi letalskimi prevozi. Razmeroma preprosta matematika pokaže, da se nove lastnosti v tako veliki populaciji lahko uveljavljajo le zelo počasi. Ampak, mar ni tudi spreminjanje evolucijske hitrosti del evolucije? Poleg tega se nadaljuje evolucija nevtralnih sprememb v naših genih. Naša molekularna ura teče dalje.

Ali obstaja živalska vrsta, ki je npr. v zadnjem stoletju dosegla nagel razvoj? Koliko je k temu pripomogel človek?
Domače govedo, psi, kokoši, laboratorijske populacije vinskih mušic in miši … Človek z umetnim izborom in v zadnjem času z genetskim manipuliranjem močno prehiteva naravno evolucijo.

Lan Dečman