Z nanotehnologijo lahko po mnenju ministrice iščejo in ustvarjajo nova delovna mesta ter ustvarjajo nove dodane vrednosti. "Ne le raziskovalno znanstveno, temveč tudi izobraževalno moramo umeščati ta nova znanja v vsakdanje življenje ljudi, da se počutijo varnejše in bolj kakovostne v vsakdanjem življenju, Da najdejo rešitve, ki jih do zdaj ni bilo, ki jih je pomagala razviti nanotehnologija."

Jadran Lenarčič, direktor Instituta "Jožef Stefan" (IJS), pa je v uvodnem nagovoru izrazil predvsem razočaranje na področju sodelovanja znanosti in gospodarstva v Sloveniji. Pohvalil je različne pobude, med katerimi je tudi nanotehnološki dan, vendar pa te po besedah Lenarčiča temeljijo na entuziazmu, kar pa ni dovolj, je poudaril.

Razvoj povezovanja je dolgoročen proces, ki ga ni mogoče uravnavati s posameznimi ukrepi, kot je denimo občasni evropski denar v okviru pametne specializacije. S to po besedah Lenarčiča Slovenije ne bomo postavili med tehnološko napredne države, ker ni sistemskih ukrepov in ker je denarja zelo malo.

Izrazil je željo, da bi v Sloveniji prepoznali, spodbujali talente, znanje in ustvarjalnost. "Mladim moramo vzpostaviti pogoje, da bodo lahko uveljavili talente, ideje in projekte v korist Slovenije in Evrope ter družbe na splošno in da se bodo lahko obenem veselili svojih rezultatov."
Komunikacija med možgani in strojem
Aleš Holobar z mariborske fakultete za elektrotehniko, računalništvo, informatiko je predstavil najnovejša spoznanja na področju izzivov v komunikaciji možgani - stroj. Spregovoril je o pametnih oblačilih, nanotehnoloških gradnikih naslednje generacije bionskih rok in odmevni raziskavi o mišičnih krčih, za katere so kot prvi ugotovili, da jih pravzaprav povzročajo živci, in ne mišice.

Holobar je ob tem poudaril, da je napredek na vmesnikih človek - stroj fantastičen. "Informacijsko smo že tam. Manjka nam le še dovolj kompakten in zanesljiv vmesnik, ki pa ga lahko ponudi prav nanotehnologija."

Miha Čekada z IJS-ja je predstavil nanostrukturne trde zaščitne prevleke, Nataša Zabukovec Logar s Kemijskega inštituta v Ljubljani in Univerze v Novi Gorici pa je spregovorila o sistemu shranjevanja toplote v nanoporoznih materialih, načinih za optimizacijo materialov za izboljšanje gostote shranjevanja in zmogljivostih hranilnikov.

V drugem delu dogodka sta strokovne teme predstavila še Miloš Bekovič z Univerze v Mariboru, ki je spregovoril o magnetnih nanomaterialih, in Roman Jerala s Kemijskega inštituta, ki je predstavil ustvarjanje nanostruktur s pomočjo sintezne biologije. Med drugim bo govoril o celičnih tovarnah, uporabi terapevtskih celic, procesiranju informacij v elektronskih in celičnih sistemih, o zdravilih ter prihajajoči tehnološki revoluciji.
Več v prispevkih TV Slovenija: