Nasa (National Aeronautics and Space Administration - Narodna zrakoplovna in vesoljska uprava) je bila ustanovljena 29. julija 1958 z odlokom predsednika Dwighta D. Eisenhowerja, 1. oktobra istega leta pa je začela obratovati. Njen glavni namen je bil konkurirati ruskemu vesoljskemu programu, kar je sprožilo t. i. vesoljsko tekmo med velesilama. Leta 1957 je Sovjetska zveza poslala v vesolje prvi satelit Sputnik 1, nato pa še Sputnik 2 s psičko Lajko, prvim živim bitjem, ki je poletelo v vesolje. Sovjeti so se lahko pohvalili tudi s prvim človekom v vesolju, Jurijem Gagarinom.

Armstrong, prvi človek na Luni
Cilj Projekta Mercury je bil ugotoviti, ali lahko človek preživi v vesolju. John Glen je bil prvi Američan, ki je obletel Zemljo. Po izvolitvi leta 1962 je ameriški predsednik John F. Kennedy znanstvenike izzval, naj prvi pošljejo človeka na Luno. To jim je uspelo sedem let pozneje z misijo Apollo: 20. julija 1969 je Neil Armstrong kot prvi človek stopil na Luno in izrekel znamenite besede: "To je majhen korak za človeka, a velik za človeštvo."

124 poletov, dve katastrofi
Vesoljskim programom Mercury, Gemini in Apollo ter majhnemu vesoljskemu laboratoriju Skylab je sledil program raketoplanov, plovil, ki so sposobna pristati na Zemlji. Do leta 1985 so bili zgrajeni štirje raketoplani, do zdaj pa so izvedli 124 poletov v vesolje. Prvi, Columbia, je v vesolje poletel 12. aprila 1981. Javnost je začela izgubljati zanimanje za Naso in njene pustolovščine v vesolje, dokler ni 28. januarja 1986 73 sekund po izstrelitvi Challenger s sedmimi astronavti na krovu eksplodiral in ljudi spomnil, kako nevarne so izstrelitve v vesolje. Med pristajanjem raketoplana Columbia je ta ob vstopu v zemljino orbito razpadel, nesreča pa je odložila izstrelitve raketoplanov za 29 mesecev.

Sodelovanje z nekdanjimi sovražniki
Program raketoplanov je bil nepogrešljiv za graditev Mednarodne vesoljske postaje (MVP), izdelavo katere je leta 1984 odobril predsednik Ronald Reagan, in za vzdrževanje teleskopa Hubble, skupnega projekta Nase in Evropske vesoljske agencije. Leta 1995 so se ZDA in Rusija lotili misije Shuttle-Mir, ko je ameriško plovilo pristalo na ruski vesoljski postaji. Sodelovanje med nekdanjima tekmicama se nadaljuje še danes, posebej pomembno pa je bilo pri gradnji MVP-ja.

Uspehi z "robotskimi vozili"
V 90. letih 20. stoletja se je Nasa spopadala z vsakoletnim krčenjem proračuna. Nasa je svoja največja znanstvena odkritja dosegla z robotskimi plovili, ki so bila poslana v najbolj oddaljene kotičke sončnega sistema in zunaj njega. Na Mars so tako napotili vozila "Mars rover", ki so od tam poslala prve posnetke površine in analize terena Rdečega planeta. Misija Pheonix na severnem polu Marsa išče morebitne sledi vode, sonda Cassini pa kroži okoli Saturna od leta 2004. Proti Plutonu potuje misija New Horizons, ki naj bi do planeta prišla leta 2015.

Ambiciozni načrti, denarja vedno manj
Ameriški predsednik George Bush je leta 2004 objavil ambiciozen nov načrt za Naso in njene misije. Človek naj bi na Luno znova stopil do leta 2018, najpozneje do leta 2020 pa naj bi na njej zgradili stalno bazo. Na Marsu naj bi človeško posadko poslali v naslednjih 30 letih. Program raketoplanov naj bi upokojili do leta 2010, pet let zatem pa naj bi ga zamenjal program Orion. Vsi načrti so seveda odvisni od financ. Nasa vsako leto dobi manjši del proračunske pogače. Na višku je Nasa prejemala tri odstotke zveznega proračuna, trenutno le še odstotek - 17 milijard dolarjev na leto.

Šega in Linegen po dvakrat v vesolje
Edini, ki so ob Američanih in Rusih do zdaj poslali človeka v vesolje, so Kitajci. A med Američani, ki so poleteli vesolje, so bili tudi trije slovenskega rodu - Ronald Šega, Jerry Linenger in Sunita Williams. Šega in Linenger sta bila v vesolju po dvakrat. Šega prvič februarja 1994 z Discoveryjem in drugič leta 1996 z Atlantisom. Linenger je z Discoveryjem poletel v vesolje septembra 1994, nato pa januarja 1997 še z Atlantisom, ki ga je ponesel do ruske vesoljske postaje Mir. Sunita Williams, astronavtka slovensko-indijskega rodu, je od trojice v vesolju preživela najdlje časa - 195 dni, po vesolju pa se je sprehajala skupaj 29 ur in 17 minut.

K. T./T. V.