Juno je priletela v bližino petega planeta od sonca in ko je dosegla hitrost 250.000 kilometrov na uro, je zaćela zavirati, da se je lahko utirila v Jupitrovo orbito in začela približno dve leti kroženja okrog planeta 5.000 kilometrov nad površino.

Juno, ki jo je zgradilo podjetje Lockheed Martin kot tank, da lahko preživi visoko stopnjo radiacije, je priletela do Jupitra in se utirila samodejno brez zemeljske kontrole. V Nasinem laboratoriju v kalifornijski Pasadeni so dobili signal, da je vse v redu in so ob glasnem aplavzu sondi zaželeli dobrodošlico na Jupitru.

Kaj tvori Jupiter?
Nasa računa, da bo lahko kmalu začela objavljati posnetke, ki jih bo Juno pošiljala z orbite. Misija ima namen odkriti, kaj dejansko tvori planet, ki naj bi bil sestavljen le iz plinov, v največji meri vodika in helija. Znanstveniki bi tudi radi ugotovili, kako se je Jupiter, ki naj bi nastal prvi po Soncu, razvijal in kako so se potem razvijali drugi planeti, vključno z Zemljo.

Juno bo kukala skozi oblačno atmosfero Jupitra, skušala najti kaj trdnega jedra ali vode in pogledati, kaj se dogaja s tisto veliko znamenito rdečo pego na planetu, ki se krči. Šlo naj bi za velikansko nevihto.

Juno je na poti do Jupitra preletela 2,8 milijarde kilometrov in je prva sonda, ki je priletela tako daleč samo na sončni pogon. Jupiter je pred njo obkrožila med drugim sonda Galileo, ki je pod ledeno luno Europo našla sledi oceana. Kot prva pa je Jupiter obiskala sonda Pioneer leta 1973.

Okrog 1,1 milijarde dolarjev vredna misija se bo po predvidenih 37 krogih Junone okrog Jupitra končala s strmoglavljenjem sonde na planet leta 2018.