Gre za eno najstarejših neafriških lobanj homo sapiensa, glede časa pa se približuje obdobju, ko so moderni ljudje zapuščali Afriko in sčasoma naselili Azijo, Evropo, Avstralijo in ameriški kontinent, poroča britanski Independent.

Znanstveniki so del lobanje odkrili v jami Manot na severu Izraela blizu meje z Libanonom. Gre sicer za prazgodovinsko najdišče z impresivnim obsegom arheoloških najdb. Lobanja je po ugotovitvah stara od 50.000 do 60.000 let, torej izhaja iz časa, ko so tisto območje naseljevali tudi neandertalci.

"Domnevalo se je, da so bili moderni ljudje in neandertalci na istem kraju ob istem času, a nismo imeli fizičnih dokazov. Zdaj pa ga imamo s tem fosilom lobanje," je dejal Bruce Latimer, paleontolog na Univerzi Case Western Reserve v Clevelandu v ZDA.

Parjenje med ljudmi in neandertalci
Moderni ljudje delijo majhen odstotek njihovega DNK-ja z neandertalci, kar kaže na možnost omejenega medsebojnega parjenja v nekoč v preteklosti. Ni pa znano, kdaj je do tega stika prišlo in ali je do njega prišlo nekje v Evropi ali na Bližnjem vzhodu.

"Brez spremljajočih DNK podatkov je nemogoče reči, ali lobanja iz Manota vsebuje DNK neandertalcev zaradi medsebojnega parjenja, njena podobnost Evropejcem in Afričanom pa kaže, da je kakršen koli neandertalski vpliv na njeno obliko minimalen," je dejal profesor Chris Stringer z Naravoslovnega muzeja v Londonu.

Oblika lobanje iz jame Manot je bolj podobna starodavnim lobanjam, najdenim v Evropi, kot lobanjam modernega človeka z Bližnjega vzhoda, ugotavlja raziskava, ki jo je vodil Israel Herškovitz z Univerze v Tel Avivu. Po besedah avtorjev raziskave to pomeni, da so morda ljudje Manot v bližnjem sorodu s prvimi modernimi ljudmi, ki so pozneje uspešno naselili Evropo.