Še leta 2005 je policija podala le štiri kazenske ovadbe, leta 2007 pa jih je vložila 31. Podobno se kaže tudi na tožilstvu, ki je leta 2005 podalo osem kazenskih ovadb proti devetim osebam, leta 2007 pa 11 ovadb proti 21 osebam. V sklop kaznivih dejanj, povezanih z otroško pornografijo, sicer sodijo prikazovanje, izdelava, posedovanje in posredovanje otroškega pornografskega gradiva.

Z razmahom svetovnega spleta se je možnost proizvodnje in distribucije tovrstnega materiala močno povečala, zato so potrebna nova orodja v boju proti razpečevalcem škodljivih vsebin.

Spletno oko je slovenska spletna prijavna točka, kjer je mogoče anonimno prijaviti otroško pornografijo in sovražni govor, ki ga odkrijete na spletu. Kot so pri projektu povedali za MMC, so od začetka delovanja (marec 2007) prejeli 358 prijav otroške pornografije na spletu, ugotavljajo pa, da prejmejo okoli 49 prijav na mesec. Strokovnjaki prijavljeno vsebino pregledajo in ocenijo, ali gre za sum kaznivega dejanja otroške pornografije. Če je sum upravičen, obvestijo policijo. Med delovanjem Spletnega očesa so tako policiji prijavili 194 primerov suma otroške pornografije.

Večina na ameriških, nekaj na slovenskih strežnikih
Večina prijavljene domnevno nezakonite vsebine (po ugotovitvah pregledovalcev Spletnega očesa) je bilo na ameriških strežnikih. Na strežnikih v Sloveniji je bilo najdenih 38 primerov domnevno nezakonite vsebine, od tega je bilo v 11 primerih domnevno otroška pornografija, v 27 primerih pa domnevni sovražni govor, so povedali za MMC.

Iskanje in odstranjevanje škodljivih vsebin na spletu
V Sloveniji še nimamo organizacije, ki bi se ukvarjala izključno z iskanjem tovrstnih nezakonitih vsebin, saj Spletno oko deluje le kot prijavna točka. Zaradi dokaj enostavnih poti razširjanja tovrstnih vsebin po medmrežju pa se iščejo nove poti za odkrivanje tovrstnih pojavov. Tako se razvijajo številna programska orodja (slovenski strokovnjaki so razvili program Pajek), ki skušajo z analizo ključnih besed odkriti otroške pornografske vsebine na spletu in preko njih odkriti ljudi, ki so jih "naložili" na splet.

Eden takšnih projektov je tudi MAPAP, pri katerem kot slovenski predstavnik sodeluje tudi Fakulteta za družbene vede. Gre za evropski projekt, ki analizira dejavnosti uporabnikov P2P-omrežij, povezane s pedofilijo. Projekt v okviru programa Safer Internet (Varnejši splet) financira EU. Nosilec projekta je francoski inštitut.

Cilj: Ustaviti otroško pornografijo na spletu
"Francoski partnerji imajo dogovor z enim največjih P2P omrežij, da dobivajo anonimizirane podatke (loge) o obisku, iskalnih besedah, datotekah in IP-ju uporabnika. Ker so osnovne iskalne besede povezane s pedofilijo znane (večje točke omrežja INHOPE jih ažurirajo mesečno), smo na tej osnovi vzpostavili omrežje 'kontaminiranih iskalnih besed' ", so povedali za MMC. Na tak način se ustvari omrežje "kontaminiranih" uporabnikov in nato tudi omrežje kontaminiranih datotek.

"Iterativen postopek kreiranja takih omrežij je osnova, da za besede, uporabnike, datoteke ocenimo verjetnost za 'kontaminiranost' in s tem pridobimo vpogled v dodatne iskalne besede, dodatne uporabnike in dodatne datoteke, ki so lahko 'kontaminirane' ", so za MMC povedli pri Spletnem očesu.

Če zelo poenostavimo, to pomeni, da raziskovalci v okviru projekta tudi s pomočjo "znanih pedofilskih besed" poiščejo datoteke, ki vsebujejo otroško pornografijo in uporabnike, ki so do njih dostopali. Pri teh preverijo, katere druge besede so vpisovali v iskalni niz, in tako odkrivajo nove pedofilske besede, ki potencialno odkrivajo druge škodljive vsebine in mreže razpečevanja tovrstnega materiala.

Pri tem ne gre le za najbolj "znane pedofilske besede" (te pogosto vsebujejo besede, ki označujejo starost in druge namige, da gre za otroka, a jih na tem mestu ne bomo razkrivali (o. p. avtorja), ampak širši javnosti manj znane, "šifrirane besede", ki jih v svojem krogu uporabljajo pedofili. Tako se na ta način odkrivajo tudi nove, širši javnosti neznane besede in besedne zveze, ki jih pozna morda le ožji krog uporabnikov in razpečevalcev otroške pornografije. Raziskovalci tako odkrite besede in besedne zveze posredujejo policiji, ki ukrepa naprej.

Vsi ljudje, povezani z razpečevanjem otroške pornografije, niso nujno tudi pedofili, saj je tovrstna dejavnost za nekatere žal tudi "donosen posel". Projekt MAPAP in podobni iskalniki naj bi tako pripomogli k iskanju storilcev teh hudih kaznivih dejanj.

Safe.si – nasveti za otroke, mladostnike, starše in učitelje
Spletna točka Spletno oko je le del projekta varne rabe medmrežja. Sem sodi tudi spletna stran Safe. si, namenjena otrokom, mladostnikom, staršem in učiteljem. Safe.si ponuja nasvete za varno rabo medmrežja in znanja za zaščito pred škodljivi vsebinami, kamor sodi tudi otroška pornografija. Dejavnosti osveščanja temeljijo na sledečih temah: zasebnost in varnost na medmrežju, škodljive, nezakonite vsebine na svetovnem spletu, avtorsko pravo in tehnični vidiki uporabe spleta (zaščita).

Safe.si tako deluje zato, da bi izobraževal o varni rabi spleta in opozarjal pred nevarnostmi, ki jih v tako veliki skupnosti, kot je svetovni splet, ni malo.

Pred objavo informacij: Pamet v roke
Spletne navdušence je, kot kaže, obnorel svet aplikacij tipa Facebook in Myspace, v katerih mladi in manj mladi komunicirajo, objavljajo fotografije, svoje misli in razpoloženja. Da zadeva ni tako nedolžna, opozarja tudi Safe.si. Po spletu danes brska že milijarda ljudi, ki jim v svojih profilih hote ali nehote odkrivamo delce svojega osebnega življenja. Mnogi mladi se ne zavedajo, da lahko prevelika odprtost na spletu prinaša tudi negativne posledice, ne le širokega kroga virtualnih prijateljev. Tako kandidate za službo pogosto "googlajo" bodoči šefi, zapisi, da za več tednov odhajate na počitnice, pa lahko privabijo tatove.

Kdo so virtualni prijatelji?
Informacije o interesih posameznika so zanimive za podjetja, ki vas lahko v hipu zasujejo z neželeno oglasno pošto o izdelkih, ki jih "nujno" potrebujete. Znani pa so tudi primeri skupin fantov, ki so za stavo iskali dekleta za zmenke preko Facebooka in nato "delili svoje izkušnje" z drugimi. Zato razmislite, katere fotografije boste objavili na spletu, katere podatke boste obelodanili in s katerimi besedami boste opisali svoje počutje (Zapis "Nujno iščem novo službo, ker je moj šef bedak," v času, ko ste še zaposleni in zaposlitev nujno potrebujete, ni najbolj primeren). To seveda ne pomeni, da naj se ne bi "spletno družili", ampak le, da ste pri tem previdni.

Dobro je vedeti tudi, da na spletu objavljene informacije ostanejo tam za vedno, tudi ko jih izbrišete, saj ne morete vedeti, kam vse so predtem že "odpotovale."

Aleksandra K. Kovač
aleksandra.kovac@rtvslo.si