"Izkušena ekipa bo bedela ob vaši smrtni postelji," opisujejo postopek na spletni strani ameriškega Inštituta za krioniko. V trenutku smrti pokojnika najprej ohladijo v ledu ali mrzli vodi. Iz žil izčrpajo kri in jo nadomestijo s tekočino proti zmrzali. Vodo v telesu nadomestijo s tekočim dušikom. Na ta način ohranijo večino tkiv nedotaknjenih, pišejo naprej. Tako ohlajeno telo zatem pet dni dodatno ohlajajo v tekočem dušiku do -196 stopinj Celzija. Po koncu t. i. krioprezervacije pa ga preložijo v ogromno termoposodo, kjer skupaj z drugimi čaka na vstajenje od mrtvih.

Krioniko je že pred pol stoletja v knjigi natančno opisoval Robert Ettinger, ustanovitelj omenjenega inštituta. Prvi človek, ki ga je zamrznil, je bila njegova žena. V Ameriki obstaja še ena organizacija, ki na ta način balzamira in skladišči trupla, ena pa tudi v Rusiji. Vse sicer pravijo, da so neprofitne, za svoje storitve pa zaračunavajo okoli 200.000 dolarjev. Poleg 250 že zamrznjenih ljudi je po svetu trenutno še okoli 1.400 ljudi, ki so se že prijavili za balzamiranje.

Gre za metodo, ki nima še nobene znanstvene potrditve. Edini argument, ki ga zagovorniki imajo, je, če nam je uspelo izumiti vse tisto, kar se je nekoč zdelo nemogoče, bomo čez 50 let ali še veliko pozneje izumili tudi to – se pravi zdravilo za bolezen, zaradi katere je zamrznjeni umrl, in način, kako celice znova zagnati. Ali bo to nekoč mogoče, smo se pogovarjali s primarijem Viktorjem Švigljem z Nevrološke klinike v Ljubljani.

Oglejte si danes ob 16.45 v Dobri uri z Boštjanom!