Letošnjo Nobelovo nagrado za medicino so dobili znanstveniki, ki so odkrili ključne skrivnosti delovanja človeškega imunskega sistema. "Letošnji Nobelovi nagrajenci so omogočili revolucijo v razumevanju človeškega imunskega sistema, saj so odkrili ključna načela za njegovo okrevanje in boj proti bakterijam," so zapisali pri inštitutu Karolinska na Švedskem.

Znanstveniki so dolgo raziskovali imunski sistem, s katerim se ljudje branijo proti napadom bakterij in drugih mikroorganizmov. Beutler in Hoffmann sta odkrila receptor beljakovin, ki lahko prepozna mikroorganizme, ki napadajo telo in ki aktivirajo "prirojeno odpornost", kar je prvi korak pri imunskem odzivu.

Steinman pa je odkril dendritične celice imunskega sistema in njihovo edinstveno sposobnost za aktiviranje in uravnavanje adaptivne imunosti, poznejše faze imunskega odziva, v kateri se mikroorganizmi izločajo iz telesa.

A ravno pri Steinmanu se je Nobelov odbor znašel pred veliko težavo. 68-letni Kanadčan je namreč prejšnji teden umrl zaradi raka na trebušni slinavki. Nobelove nagrade običajno posthumno ne podeljujejo, poroča BBC. Odbor je kasneje sporočil, da so sklenili, da Steinman ostane letošnji nagrajenec.

Steinmanu, ki je delal na newyorški univerzi Rockefeller, so diagnozo raka postavili pred štirimi leti. Marc Tessier-Lavigne, predsednik univerze, je na njeni spletni strani zapisal, da je Univerza "navdušena, da je Nobelova fundacija podelila priznanje Ralphu Steinmanu", a da je "novica grenko-sladka, saj smo danes zjutraj od Ralphove družine izvedeli, da je umrl pred nekaj dnevi po dolgi bitki z rakom".

Delo znanstvenikov ključno tudi za boj proti raku
Inštitut je v obrazložitvi nagrade zapisal, da je bilo delo treh znanstvenikov ključno za razvoj izboljšanih vrst cepiv proti nalezljivim boleznim in je razvilo nove pristope v boju proti raku. Raziskava je postavila temelje za nov val t. i. "terapevtskih cepiv", ki spodbujajo imunski sistem za napad tumorjev. Boljše razumevanje kompleksnosti človeškega imunskega sistema je dalo tudi namige za zdravljenje vnetnih bolezni, kot je revmatoidni artritis, kjer sestavni deli obrambnega sistema napadejo telesu lastna tkiva.

Beutler, ki prihaja iz ZDA, in Hoffmann, ki je sicer Luksemburžan, a živi v Franciji, sta si razdelila polovico nagrade, ki znaša deset milijonov švedskih kron (1,1 milijona evrov). Kanadčan Steinman, ki živi in deluje v ZDA, pa je dobil drugo polovico nagrade. Lani je šla Nobelova nagrada za medicino v roke Britancu Robertu Edwardsu za njegovo delo na področju umetne oploditve.

Nagrado za mir bodo podelili v petek
Z objavo nagrajenca za medicino se tradicionalno začne teden objave Nobelovih nagrad, ki doseže vrhunec z objavo dobitnika Nobelove nagrade za mir v petek v Oslu. Imena dobitnikov uglednih nagrad so običajno sicer strogo varovana, a v javnost skoraj vedno pricurljajo govorice in ugibanja o mogočih dobitnikih nagrade za medicino, fiziko, kemijo, ekonomijo, književnost in mir.

V torek bo švedska akademija objavila ime dobitnika nagrade za fiziko, v sredo pa bo znan nagrajenec za kemijo. V četrtek naj bi razglasili dobitnika nagrade za književnost, v petek bo podeljena Nobelova nagrada za mir, 10. oktobra pa bo znano še ime letošnjega Nobelovega nagrajenca za ekonomijo.

Nagrada za mir v duhu arabske pomladi?
Norveški odbor za Nobelovo nagrado, ki odloča o dobitniku nagrade za mir, je letos prejel rekordnih 241 predlogov, strokovnjaki pa predvidevajo, da bo šla nagrada letos v roke enemu izmed aktivistov arabske pomladi, v okviru katere so letos padli režimi v Tuniziji, Egiptu in Libiji. Med mogočimi dobitniki se tako omenjata tunizijska blogerka Lina Ben Meni in vodja egiptovskega mladinskega gibanja 6. april Izra Abdel Fatah.

Na seznamu mogočih nagrajencev so tudi afganistanski aktivist za človekove pravice Sima Samar, ruska organizacija za človekove pravice Memorial, zimbabvejski premier Morgan Tsvangirai, nekdanji nemški kancler Helmut Kohl in Evropska unija. Lani je nagrado dobil kitajski oporečnik Liu Šiaobo.

"Letos ni bilo pretežko sprejeti odločitve o nagrajencu," je povedal vodja odbora, generalni sekretar Sveta Evrope Thorbjorn Jagland, ki pa ob tem ni želel komentirati različnih ugibanj in namigovanj o nagrajencih.

Nagrada za književnost v roke pesniku?
Tudi v literarnih krogih se pojavljajo ugibanja, da naj bi na izbiro Nobelovega nagrajenca za književnost vplivale razmere na Bližnjem vzhodu. Za favorita tako velja sirski pesnik Adonis, na stavnicah pa mu sledi švedski pesnik Tomas Transtroemer. Pesnik nagrade ni prejel že rekordnih 14 let.

Nobelove nagrade podeljujejo od leta 1901 iz sklada, ki ga je ustanovil švedski industrialec in izumitelj dinamita Alfred Nobel. Vsaka nagrada je vredna 10 milijonov švedskih kron (1,1 milijona evrov), lahko pa si jo razdelijo do trije nagrajenci. Nagrade vsako leto uradno podelijo na slovesnosti 10. decembra, ko je obletnica Nobelove smrti.