Higgsov bozon velja za zadnji manjkajoči delec v standardnem modelu vesolja. Britanec in Belgijec sta predvidela obstoj tega delca in pol stoletja po njunem teoretičnem delu so ga leta 2012 končno zaznali v raziskovalnem središču v švicarskem Cernu. Odkritje velja za eno najpomembnejših v fiziki.

Odbor za podelitev nagrad je sporočil, da bosta dobitnika nagrado prejela za "teoretično odkritje mehanizma, ki prispeva k našemu razumevanju izvora mase subatomskih delcev".

Leta 1964 sta Higgs in Englert neodvisno drug od drugega (Englert skupaj z zdaj že pokojnim Robertom Broutom) predlagala teorijo o izvoru mase delcev. Njune ideje so bile pred kratkim potrjene z rezultati poskusov v velikem hadronskem trkalniku v Cernu, so pojasnili v odboru.

Zamuda z razglasitvijo
Na imena prejemnikov Nobelove nagrade za fiziko je morala danes sicer javnost precej čakati. Zakaj je prišlo do več kot enourne zamude, za zdaj ni znano. Na spletni strani odbora za nagrade je po napovedani uri razglasitve pisalo le, da "akademija še zaseda".

Beseda akademija se nanaša na Kraljevo švedsko akademijo znanosti, ki podeljuje Nobelove nagrade za fiziko, kemijo in ekonomijo. Akademija o priporočilu odbora za nagrade glasuje tik pred razglasitvijo nagrajencev.

Lani sta Nobelovo nagrado za fiziko prejela Francoz Serge Haroche in Američan David Wineland za delo na področju kvantne fizike.

Nobelove nagrade podeljujejo od leta 1901 iz sklada, ki ga je ustanovil švedski industrialec in izumitelj dinamita Alfred Nobel. Vsako leto jih podelijo 10. decembra, na obletnico Nobelove smrti.

Higgs in Englert sta že pred razglasitvijo imetnikov prestižne nagrade veljala za favorita. Razdelila si bosta nagrado osem milijonov švedskih kron (1,25 milijona dolarjev).