Z objavo imen trojice omenjenih znanstvenikov se začenja letošnja sezona podelitev Nobelovih nagrad, ki se bo sklenila s slovesno izročitvijo nagrad decembra v Oslu. Trojica je ugledno nagrado prejela za svoje raziskovanje celic, ki sestavljajo sistem pozicioniranja v možganih.

"Odkritja so razrešila težavo, s katero so se znanstveniki in filozofi ukvarjali stoletja," je v izjavi zapisal Nobelov odbor. "Namreč: kako možgani ustvarijo zemljevid prostora okoli nas in kako navigiramo skozi kompleksno okolico?"

Ameriški nevrobiolog O'Keefe je leta 1971 odkril prvo komponento tega sistema za določanje položaja. Pri podganah je odkril vrsto živčne celice v delu možganov, imenovanem hipokampus, ki se je aktiviral, ko je bila žival na določenem kraju v laboratoriju. Podgana si je tako v svojih možganih ustvarila zemljevid sobe.

Leta 2005 sta nato zakonca May-Britt in Edvard Moser odkrila drugo ključno komponento možganskega sistema pozicioniranja: identificirala sta vrsto živčne celice, ki ustvari koordinatni sistem in omogoča natančno določanje položaja in sledenje poti.

Odkritje bi bilo lahko koristno v nevromedicini, zlasti pri Alzheimerjevi bolezni, pri kateri se del možganov, odgovoren za orientacijo, poškoduje že v zgodnji fazi bolezni. "Znanje o sistemu pozicioniranja v možganih nam torej pomaga razumeti mehanizem, ki podpira uničujočo izgubo prostorskega spomina, ki prizadene ljudi s to boleznijo," je zapisal Nobelov odbor.

Trojica bo prejela 1,1 milijona dolarjev finančne nagrade.

Preostali letošnji nagrajenci bodo znani ta teden: jutri bo znan nagrajenec za fiziko, v sredo za kemijo, v četrtek za literaturo, v petek bo znano, kdo bo prejel nagrado za mir, v ponedeljek pa za ekonomijo.

Zanimivi podatki o nobelovcih skozi številke?
Ste vedeli, da je Nobelovo nagrado od leta 1901 prejelo 847 posameznikov in 25 organizacij, da je bil najstarejši nobelovec star 90 let, najmlajši pa komaj 25 let, da je med nagrajenkami le 44 žensk in da je med nagrajenci tudi šest očetov in njihovih sinov? To je le nekaj zanimivih podatkov iz bogate zgodovine prestižnih nagrad.

Najstarejši nagrajenec doslej je bil leta 2007 v Rusiji rojeni Američan Leonid Hurwicz, ki je nagrado za ekonomijo prejel v častitljivi starosti 90. let. V nagradi je lahko užival le nekaj mesecev, saj je junija 2008 umrl. Na drugi strani pa je bil britanski lavreat Lawrence Bragg leta 1915, ko je prejel nagrado za fiziko, star komaj 25 let in še vedno velja za najmlajšega Nobelovega nagrajenca. Sicer je povprečna starost Nobelovih nagrajencev v vseh kategorijah od leta 1901 do leta 2013 59 let.

Lessingova najstarejša nobelovka za književnost
Najmlajši nagrajenec za književnost ostaja Britanec Rudyard Kipling, ki je nagrado leta 1907 prevzel pri 42 letih, leta 2007 pa je britanska pisateljica Doris Lessing postala najstarejša prejemnica nagrade za književnost. Ko so objavili njeno ime, je imela 87 let, vse skupaj pa je sama označila za katastrofo, saj ji je zaradi tega zmanjkalo časa za pisanje. Umrla je novembra 2013.

Od leta 1901, ko so jih začeli podeljevati, je Nobelove nagrade prejelo 44 žensk - med njimi dvakrat Marie Curie - in 803 moški. Nagrado za ekonomijo je šele leta 2009 prvič dobila ženska, in sicer Elinor Ostrom, le dve pa sta doslej prejeli nagrado za fiziko, zadnja leta 1963. To nagrado je na drugi strani prejelo 191 moških.

Med Nobelovimi nagrajenci je šest očetov in njihovih sinov. Medtem je le en primer, ko je šla nagrada v roke tako očetu kot hčeri oz. tako materi kot hčeri - v obeh primerih je bila hči francoska znanstvenica Irene Joliot-Curie, ki je Nobelovo nagrado za kemijo skupaj s soprogom Fredericom Joliot-Curiejem dobila leta 1935. Nobelova nagrada je šla v roke zakoncema poleg tega še dvakrat.

Šest prejemnikov zavrnilo nagrado
Nobelovo nagrado je zavrnilo šest lavreatov. Le dva sta to storila prostovoljno, leta 1964 Francoz Jean-Paul Sartre, ki je zavrnil Nobelovo nagrado za književnost, in leta 1973 tedanji vietnamski premier Le Duc Tho, ki Nobelove nagrade za mir ni želel deliti z ameriškim državnim sekretarjem Henryjem Kissingerjem.

Hitler preprečil prevzem nagrade trem prejemnikom
Adolf Hitler je prevzem nagrade preprečil trem nemškim nagrajencem - Richardu Kuhnu (nagrada za kemijo leta 1938), Adolfu Butenandtu (nagrada za kemijo leta 1939) in Gerhardu Domagku (nagrada za medicino leta 1939). Sovjetske oblasti pa so Borisa Pasternaka prisilile, da je leta 1958 zavrnil nagrado za književnost.

Trije nagrajenci za mir so bili ob razglasitvi v zaporu - nemški mirovnik in novinar Carl von Ossietzky (leta 1935), mjanmarska opozicijska voditeljica Aung San Suu Či (leta 1991) in kitajski oporečnik Liu Šjaobo (leta 2010).

Za letošnjo nagrado za mir so prejeli rekordnih 278 nominacij. Imena nominirancev in razprave odbora ostanejo tajne 50 let.