Zakaj so dogodki, kot je Evropska noč raziskovalcev, pomembni? "Pomembno je, da ljudje vidijo, kaj se dogaja za zidovi in vrati raziskovalnih institucij, univerz in drugih organizacij, ki delujejo na področju raziskav in inovacij, ljudje morajo spoznati ogromno delo, ki je vloženo v novo znanje, tehnologije, pa ne samo zato, da bi ga bolj cenili, pač pa tudi, da bodo vedeli, kaj se dogaja," je ob robu dogajanja na osrednji prireditvi Humanistika, to si ti! Evropske noči raziskovalcev 2018 na Novem trgu v Ljubljani za MMC dejal sekretar na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport Jernej Štromajer.

"Na stojnici poskušamo prikazati vse raznolike dejavnosti in področja raziskovanja, ki so značilni za našo fakulteto, ki je humanistična," je za MMC pojasnila Jasna Mažgon s Filozofske fakultete v Ljubljani, vodja projekta Humanistika, to si ti! Na vprašanje, ali se v raziskovalnem smislu v ospredje družboslovje težje prebije, je odgovorila pritrdilno.

"Zagotovo je prisoten trend, da se ekonomska upravičenost raziskovalnih rezultatov daje v ospredje in gleda na humanistiko in družboslovje kot na neki nebodigatreba, v bistvu pa je svet, v katerem živimo, svet, v katerem je nujno potrebno preučevati odnose in razmerja v družbi, razvoj katere brez tega ni mogoč," je Mažgonova opozorila na pomen raziskovanja družbenih pojavov in dinamike.

Znanje kot edina konkurenčna prednost
"Vlaganje v raziskave, znanost in razvoj je ključna potencialna konkurenčna prednost Slovenije in Evropske unije (EU), če želimo postati družba znanja, bomo morali vlagati," je Štromajer izpostavil znanje kot "edino slovensko dolgoročno konkurenčno prednost".

Se je zadnja leta znanost preveč zapostavljala? "Da. Kriza je vzela svoj davek tudi pri vlaganju na področju raziskav in razvoja, nismo še na predkrizni ravni, trend moramo obrniti, zdajšnja koalicija se je jasno zavezala, da želimo povečati višino izdatkov na en odstotek BDP-ja, trend vlaganja v znanje je treba obrniti navzgor," je odgovoril. Cilj nove vlade je z enim odstotkom BDP-ja Slovenijo postaviti nad evropsko povprečje po vlaganjih v znanost. Še nadaljna dva odstotka pa bi radi pridobili od zasebnih vlagateljev ter tako dosegli tri odstotke BDP-ja.

Večna glavna težava raziskovalcev je denar, ki ga oblastniki namenijo premalo v ta namen. "Res je, finance so že leta nezadostne in nič ne kaže, da bi se kdo s tem vprašanjem resno spopadal, nanj se vežejo vsi materialni pogoji, v katerih moramo raziskovalke in raziskovalci delovati, se pa vseeno trudimo, kar kažejo naši številni raziskovalni dosežki," je pomanjkanje denarja izpostavila tudi Mažgonova in poudarila, da majhnim sredstvom navkljub Slovenija premore številne raziskovalne presežke.

Spletni samouki znanstveniki
Katere poleg denarja so še glavne težave znanosti? "Zagotovo v današnji družbi velja ameriški pregovor imaš pravico do svojega mnenja, nimaš pa pravice do svojih dejstev (You're entitled to your opinion, but you are not entitled to your facts!), danes si marsikdo domišlja, da ve več kot raziskovalci, znanstveniki, doktorji znanosti, akademiki in profesorji," je Štromajer opozoril na vedno večjo težavo sodobnega časa v obliki poplave t. i. spletnih samoukih znanstvenikov, ki zabredejo v različne teorije zarote, nasprotujejo cepivom itd.

"Ljudje imajo pravico do svojega mnenja, izražanje mora biti svobodno, a ne o dejstvih, da je sonce rumeno, trava zelena, morje modro in da je cepljenje koristno. Cepite otroke, dolga leta znanstvenih raziskav so bila vložena, da zdaj znamo preprečiti ošpice, ne počnimo neumnosti, pet minut na stricu Googlu nas ne naredi pametnejše kot dolgoletno trdo in mukotrpno raziskovalno delo," je dejal.

"Zavest v družbi, da je znanje vrednota in da je treba zaupati v institucije znanja, je treba dvigniti, preskok med znanstveniki in raziskovalci na eni strani in drugimi državljankami in državljani na drugi moramo zožati," je še opozoril Štromajer in dodal, da je današnji dogodek, ko "pripeljemo znanost na ulice", namenjen prav temu.

Misliti svet ali pristajati na nesmisle?
Ali znanstvenega razmišljanja med ljudmi manjka? "Vse prehitro stavimo na neki zdrav razum, ki pa je pogosto zgolj krinka za to, da se ne potrudimo misliti tega sveta, pač pa prehitro pristajamo na nesmisle, na nekaj, kar nam je ponujeno, ne da bi o tem opravili neki temeljen razmislek," pa je odvrnila Mažgonova.

Družba 21. st. kot družba znanja?
"Znanje se širi, res pa je, da če ostaja zgolj znotraj zaprtih krogov, ne pride ven, če znanstveniki ne sestopijo s svojih slonokoščenih stolpov, od družbe znanja nimamo kaj dosti, današnji dogodek je namenjen prav temu, da stopimo iz predavalnic, kabinetov in pokažemo, kako raznolik je svet raziskovanja," je sklenila misel Mažgonova.

Družbi 21. stoletja radi rečemo družba znanja, smo blizu tega cilja? "Prizadevamo si za to," je sklenil pogovor Štromajer.

Fakultete so se predstavile na stojnicah
Študent Žan z veterinarske fakultete je na stojnici mimoidočim razkazoval lobanjo in prečni prerez psa. "Vidimo pljuča, srce – to uporabljamo pri nas kot učni pripomoček," je pojasnil. Na ogled so postavili tudi mikrobiološke plošče, najzanimivejša stvar večini mimoidočih pa je po njegovih besedah zbirka parazitov.

Na stojnici fakultete za kemijo sta Ula in Darja s pomočjo tekočega dušika zmrzovali in razbijali vrtnice. "V posodi imamo tekoči dušik, ki ima okoli minus 200 stopinj Celzija, z njim lahko zamrznemo vrtnice, gumijaste cevi …, temu pa sledi razbitje," sta pojasnili. Po njunih besedah je pomembno pokazati, da znanost ni samo "sedenje za knjigami", ampak je lahko tudi zanimiva.

Zlobna mafijska intuicija
Na matematični stojnici je bilo mogoče rešiti Zlobni test mafijske intuicije, na katerem je bilo šest nalog. "Nauk zgodbe je, da nas intuicija včasih vara, kar zlobni test pokaže in ljudem da misliti," je dejala študentka matematike Kristina. Študij družboslovja je po njenih besedah bolj popularen, ker ga je "lažje narediti", matematikov pa na drugi strani primanjkuje.

Svet ni črno-bela zebra
Na stojnici fakultete za družbene vede je osrednje mesto zavzemal projekt Spletno oko, ki skrbi za večjo varnost na spletu. "Širimo zavedanje, da svet ni črno-bel kot zebre," je dejala študentka omenjene fakultete Karina. Naravoslovje se po njenih besedah pogosto daje v ospredje pri financiranju projektov.

Dominik s fakultete za geologijo pa je pojasnil, da so organizirali geološki sprehod po Ljubljani, na katerem si je bilo mogoče ogledati številne stare zgradbe, ki so zgrajene iz različnih zanimivih kamnin. "Nacionalna univerzitetna knjižnica je takšen primer, Plečnik je uporabljal litiotidni apnenec, ki so ga kopali v Podpeči pri Ljubljani, bil je velik ljubitelj tega kamna," je pojasnil.

Po 21 krajih v Sloveniji
Evropska noč raziskovalcev je po Sloveniji v 21 krajih združila projekt Noč ima svojo moč, ki je združil več kot 40 raziskovalnih institucij. V vseslovenski akciji so za en dan na široko odprli vrata organizacij, ki se ukvarjajo z znanostjo in raziskovanjem, in znanost dobesedno pripeljali na ulice.

Projekt je potekal v Ajdovščini, Bistri, na Bogenšperku, v Bohinjski Bistrici, Celju, Kranju, Krškem, Kopru, Ljubljani, Mariboru, Murski Soboti, Novi Gorici, Novem mestu, Piranu, Pivki, Polhovem Gradcu, Postojni, na Ptuju, v Slovenj Gradcu, Tolminu in Trbovljah. Evropsko noč raziskovalcev financira Evropska komisija (EK) v okviru EU-programa Marie Sklodowska-Curie, katerega primarni cilj je promovirati poklic evropskih raziskovalcev.