Osnovna šola je tako s sončno elektrarno postala skoraj 90-odstotno samooskrbna. Investicija je stala 348.000 evrov, povrnitev investicije pa bo sorazmerno dolga, a je v pomoč to, da država subvencionira cene električne energije pri odkupu, je pojasnil predsednik uprave Elektra Gorenjska, ki je lastnik Gorenjskih elektrarn, Jože Knavs.

Investitor je vzpostavil tudi računalniški sistem, prek katerega lahko osnovnošolci dnevno preverjajo, kaj se dogaja s 374 fotonapetostnimi moduli na strehi, katerih skupna inštalirana moč znaša 80 kilovatov, letna proizvodnja pa 87.000 kilovatnih ur.

V. d. direktorja direktorata za energijo na ministrstvu za gospodarstvo Janez Kopač pa je poudaril, da so vsi obnovljivi viri energije pomembni, zato država njihovo uporabo spodbuja v tolikšni meri, da je zanimiva za investitorje. Odkup elektrike iz sončne elektrarne je namreč lahko do osemkrat dražji od tržne cene električne energije.

V 20 letih si bodo morale zgradbe same zagotoviti energijo
Kopač je opozoril, da prihajajo časi, ko si bo morala večina zgradb zagotoviti vso potrebno energijo za svoje potrebe in bodo velike elektrarne na voljo le še za potrebe industrije. Sam meni, da nas takšna tehnološka revolucija čaka v prihodnjih dvajsetih letih.

Župan občine Tržič Borut Sajovic pa je predstavil nove projekte za samooskrbo šol. Osnovna šola v Lomu se že zdaj ogreva na biomaso, prihodnji projekt naj bi bila osnovna šola Bistrica, katere streha bi bila prav tako primerna za sončno elektrarno. V ta namen so se že prijavili na mednarodni razpis in bili na njem tudi uspešni. A se je pojavila težava, ker bi morala občina prispevati 300.000 evrov za obnovo strehe, zato iščejo partnerja, kot so Gorenjske elektrarne.

A. M.