Nekateri modeli izumiranja vrst predvidevajo, da bi lahko do leta 2080 zaradi globalnega segrevanja izumrlo 40 odstotkov vseh kuščarjev, piše portal IFLScience. Kuščarje segrevanje ozračja namreč prizadene bolj kot druge vrste, saj so hladnokrvni in morajo svoja telesa segrevati na soncu in nato najti senco, da se shladijo. Že majhna temperaturna sprememba pa ima na njihov blagor dramatičen učinek.

Ker telesno temperaturo uravnavajo z izmenjavanjem položaja med soncem in senčnimi zaplatami, so raziskovalci tokrat prvič gledali ne le razmerja med hladnimi in toplimi površinami, temveč njihovo razporeditev v prostoru. Ugotovili so, da imajo omenjeni teksaški kuščarji raje več majhnih senčnih zaplat, ki jih lažje dosežejo kot eno veliko območje.

Po besedah soavtorja študije Mika Angillette z univerze v Arizoni se morajo živali zato premikati in iskati senco, in če so ta območja predaleč narazen, se težje ohladijo. Trenutni modeli pa ne upoštevajo porabljene energije za uravnavanje telesne temperature zaradi tovrstnega tekanja naokoli. Zato pretekle ocene morda niso bile dovolj pesimistične, opozarjajo v študiji.

Z dvigovanjem temperature pa bi lahko bilo vse manj zaplat rastlinja in tako precej manj majhnih območij, kamor se ti kuščarji lahko skrijejo. To pa pomeni tudi precej manjše možnosti za njihovo preživetje, poudarjajo znanstveniki. Po njihovih predvidevanjih primer teksaškega bodičastega kuščarja tako kaže, da morajo biti modeli izumiranja vrst precej bolj usklajeni z okoljem, zato da bi lahko dali bolj verodostojne ocene.